Piše: Vida Kocjan
Mestna občina Krško je velika občina. Ustanovljena je bila leta 1994, razteza se na 286 kvadratnih kilometrih površine, v 158 naseljih prebiva 26.224 prebivalcev in prebivalk. Občino že deseto leto vodi župan Miran Stanko, 65-letni inženir gradbeništva in diplomirani ekonomist z magisterijem iz poslovanja in informacije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Na Ekonomski fakulteti v Mariboru je opravil tudi specializacijo iz javnih financ in davčnega svetovanja. Za župana je bil prvič izvoljen marca 2012.
DEMOKRACIJA: Občina Krško je letos postala dvanajsta slovenska mestna občina. Kaj to pomeni za vas?
Stanko: Občina si je za pridobitev tega statusa prizadevala že od leta 2005. Zdaj, ko smo ta status pridobili, pa imamo tudi svojo podobo na zemljevidu. Kot mestna občina lahko kandidiramo tudi pri kreiranju pokrajin. To nam je bil pravzaprav primarni cilj. Drugi, sekundarni cilj pa je tudi to, da se veliko bolje sliši tvoj glas, če si v družbi 12 mestnih, večjih občin, kot pa če si v množici 200 občin, kot smo bili doslej. Imamo nove priložnosti za razvoj, priložnost vidim tudi pri izmenjavi mnenj, ne nazadnje pa tudi na kakšnem razpisu, ki bo namenjen samo mestnim občinam.
DEMOKRACIJA: V zadnjih letih ste veliko naredili …
Stanko: Kot župan sem prišel v razvojni ciklus, ki je bil že v teku, tega smo vzdrževali in pospeševali. Pomembna je bila ureditev savskih elektrarn, kar je bilo dobrodošlo tudi za ureditev naše okolice. Regulirali smo reko Savo in s tem zagotovili poplavno varnost, po drugi strani smo dobili nove možnosti za razvoj turizma in ne nazadnje tudi na področju energetike. Posavje se je namreč iz nekdanjega industrijskega konglomerata razvilo v energetsko regijo. Poleg tega se razvija tudi drugi del, sekundarne dejavnosti, ki izvirajo iz tega. To je proces, ki traja zdaj že približno 20 let, v zadnjih 10 letih pa so bile glavne pridobitve obnove vseh javnih objektov v povezavi z energetiko, precej smo razširili mrežo vrtcev in uredili promet. Velika pridobitev je bila zgraditev obvoznice. Njen zadnji krak z mostom smo odprli leta 2019.
DEMOKRACIJA: Kaj imate v načrtih v letu 2022?
Stanko: V naših načrtih je več projektov. Eden od njih je graditev centralne knjižnice. Tu gre za precej velik projekt v vrednosti blizu 8 milijonov evrov. Prva faza je nov prizidek. Ta zdaj poteka in bo ob koncu tega leta ali v začetku prihodnjega končana. Nadaljevalo se bo z drugo fazo objekta, to je obnovo samostana, kjer je sedaj knjižnica. Občina je odkupila tudi stavbo samostana, prostorsko smo vse uredili, odkupili park pri samostanu oz. knjižnici, celoten centralni del parka in knjižnice bo urejen nekje do leta 2023.
DEMOKRACIJA: Kakšen je občinski proračun in koliko od tega namenjate za investicije?
Stanko: Proračun se giblje med 40 in 48 milijoni evrov, odvisno od posameznega leta in od tega, koliko je državnih in evropskih transferjev oziroma kako smo uspešni na različnih razpisih. V letu 2022 imamo predvidenih 47 milijonov evrov odhodkov in približno 45 milijonov evrov prihodkov. Za investicije letno namenjamo od 22 do 22,5 milijona evrov, kar štejem za velik uspeh. Večji del denarja gre za obnovo javnih objektov, smo v 10-letnem ciklusu obnavljanja šol. Imamo 8 osnovnih šol in 7 vrtcev in te smo postopoma obnavljali. Z vrtci in šolami počasi končujemo, zadnja šola, ki se gradi, je podružnična šola v Velikem Podlogu, v okviru katere so štirje oddelki osnovne šole in štirje oddelki vrtca. Vrednost investicije je okoli 3,2 milijona evrov. To je tudi zadnja stavba, ki jo nadomeščamo, pred tem je bila to 100 let stara stavba. Naj dodam, da letno samo za ureditev cest namenimo od 8 do 9 milijonov evrov.
DEMOKRACIJA: Kako ocenjujete delo zdajšnje vlade?
Stanko: Zdajšnjo vlado lahko pohvalim. Zelo je operativna in je dejansko uresničila vse, kar so nam prej leta in leta drugi samo obljubljali; vse občine smo dobivale samo dodatne naloge, sredstev za to pa ni bilo. Ta so celo vse bolj zaostajala. Lani pa smo dobili približno milijon evrov več. Naša občina iz povprečnin prejema okoli 18 milijonov evrov, dodaten milijon evrov se nam zelo pozna. V letu 2022 je dvig še za dodatnih 200 tisoč evrov in potem v naslednjem še več kot 100 tisoč evrov več. Skratka, ta del je država korektno izpeljala in obljube, ki so jih bile dolga leta le dajali, so zdaj realizirane, kar je dobro.
DEMOKRACIJA: Kako je s t. i. jedrsko rento, odškodnino, in kam namenite ta denar?
Stanko: Dogovor o odškodnini lokalni skupnosti sega še v čas pred osamosvojitvijo. Ta čas je to regulirano z uredbo, ki je sicer trajnejše narave. Zadnji dogovor je, naj bi nadomestilo v zdajšnji višini trajalo vse do izteka življenjske dobe nuklearke, to je do leta 2043, potem pa naj bi se znižalo približno na desetino sedanje vrednosti. Ta vrednost je danes v višini okoli 8,5 milijona evrov letno. Potem pa je tu že vprašanje, kako bo z drugim blokom jedrske elektrarne.
V letu 2010 je občinski svet sprejel sklep, da se 20 odstotkov tega denarja nameni neposrednim spodbudam občanov. Tako obstaja 1500-metrski krog okoli nuklearke, v katerem občani prejemajo denarno nadomestilo v višini okoli 500 evrov letno. Nadalje je cel kup različnih ugodnosti, ki gredo neposredno v žepe občanom. Največji izdatek pri tem pa je nadomestilo za plačilo vrtca, kjer občina staršem dodatno iz tega naslova subvencionira 30 odstotkov sicer odmerjenega plačila za vrtec.
Do zdaj smo imeli tudi precej veliko subvencijo komunalnega prispevka, za novogradnje so pri nas plačevali samo 10 odstotkov odmerjenega prispevka. Ministrstvo za okolje in prostor pa je ugotovilo, da to ni pravilno in da moramo odmeriti več, zato smo naredili popravek odloka, po katerem so zdaj do subvencije oz. sofinanciranja upravičene mlade družine, ki se prijavijo na razpis in dobivajo nadomestila, kar je spet približno enako.
DEMOKRACIJA: Kakšna je skrb za starejše?
Stanko: V občini je okoli 16 odstotkov prebivalcev, starih do 15 let, in 20 odstotkov starejših od 65 let. Čedalje starejša populacija smo, kar pomeni, da moramo več denarja nameniti tudi za starejše. Zato imamo različne projekte, med drugim gradimo varovana stanovanja, k 24 obstoječim smo jih zgradili še 29, skupno je to okrog 50 varovanih stanovanj, ki so praktično zasedena. Hkrati spodbujamo še druge projekte, kot so sofinanciranje pomoči na domu, kjer starejšim omogočamo, da so čim dlje v domačem okolju, uredili smo Dnevni center. Razmišljamo tudi o projektu srebrnih vasi, kjer pa je finančni vložek precejšen. Velika investicija je predvidena na trgu Senovo, pa tudi v Brestanici želimo obnoviti objekte, ki so zapuščeni in propadajo. Na takšen način poskušamo najti prostor tudi za starejše.
DEMOKRACIJA: Kako pa je s projektom pametne vasi?
Stanko: To je projekt, ki ga vodi naš evropski poslanec Franc Bogovič, tukaj se bolj vključujemo kot del celotnega projekta. Bistvo je v tem, naj bi tudi na podeželje vpeljali informacijsko tehnologijo. Pred približno 12 leti smo začeli graditi optično omrežje, spodbuda so bila evropska sredstva višini 6 milijonov evrov, od 6 do 7 milijonov evrov pa smo vložili še svojega denarja. Imamo okoli 500 km zgrajenega optičnega omrežja, sicer je še nekaj sivih lis, vendar je tega malo. Tudi to je pomemben element in tudi to sodi v okvir pametnih vasi. Zaradi tega zdaj ljudje lahko delajo od doma.
DEMOKRACIJA: Kako pa je z Romi?
Stanko: Naša občina je ena tistih, ki imajo tudi ta problem. Večkrat smo ga poskušali reševati na različne načine, imamo pa občutek, da smo pri tem bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Dejstvo pa je, da so ti ljudje tukaj, populacija se povečuje in s tem se povečuje tudi problem. Težava je nezaposlenost, kriminal. To ni dobro. Občina je veliko denarja vložila v infrastrukturo, vendar bistveno manjka. To je več otrok v šolah, več zaposlenih. Sami tega ne moremo rešiti. Mi smo naredili, kar smo lahko, vendar pa nimamo niti izvršne oblasti, pod svojo pristojnostjo nimamo niti policije niti socialnih služb. V bistvu gre pri Romih za nerešljiv problem, če ga ne bomo začeli reševati sistemsko – od izobraževanja in sociale do njihove vključenosti na trg dela. Šele potem bomo prišli do integracije.