Piše: Andraž Grad
Slovenija letos zaznamuje 150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti generala Rudolfa Maistra – Vojanova, ki se je v našo zgodovino zapisal predvsem kot mož, ki je obranil slovensko severno mejo.
Poleg vojaške kariere je bil Maister tudi pesnik in slikar. Leto 2024, ki je tudi uradno leto Rudolfa Maistra, tako poteka v znamenju dela in življenja tega drznega borca in ustvarjalca, to pa najbolj prihaja do izraza v njegovem rojstnem mestu Kamniku. Kamničani in Kamničanke letos praznujejo tudi 100. obletnico razglasitve Maistra za častnega občana svojega mesta. Tako je njemu v čast v tem gorenjskem mestu organiziranih kar štirideset različnih prireditev, ki slavijo njegovo življenje. Prejšnji teden je v mestu potekal uradni slavnostni začetek Maistrovega leta, ko je bila v torek, 16. aprila, slavnostna akademija, saj je bil Rudolf Maister 15. aprila leta 1924 imenovan za častnega občana Kamnika. Slavnostna akademija njemu v čast je bila zasnovana kot preplet kronološko umeščenih najpomembnejših delov iz Maistrovega življenja, predstavljenih z različnih vidikov. Rudolfa Maistra je tako prikazali kot drznega vojaka, vizionarskega politika in občutljivega esteta.
Bogat program in navdihujoči govori
Na prireditvi so se nastopi, povezani z Maistrovim življenjem, prepletali z govori, dogodek pa sta povezovala prek deklamacij slovenska igralca Pavle Ravnohrib in Zvone Hribar. Kulturni program je vključeval Maistrove uglasbene pesmi, med nastopajočimi pa so bili Mešani pevski zbor ODMEV Kamnik, Otroški in Mladinski pevski zbor Glasbene šole Kamnik, Mestna godba Kamnik, Katja in Simon Skalar ter gledališki krožek učencev OŠ Marije Vera. Program so poživili umetniki Zavoda Vitkar in Folklorna skupina Tine Rožanc. Med govorci so bili župan Kamnika Matej Slapar, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, podpolkovnik, vojaški zgodovinar Zvezdan Marković in vodja Rojstne hiše Rudolfa Maistra Alenka Juvan. Tako je Kamnik izkazal čast svojemu junaku in občanu ter njegovi bogati dediščini. Dogodka se je udeležilo več kot 250 obiskovalcev, med njimi je bil tudi vnuk generala Maistra Borut Maister.
Kamnik, Maistrovo mesto
»Lepo pozdravljeni v Kamniku, Maistrovem mestu,« je zbrane nagovoril župan Matej Slapar in nadaljeval, da spada Maister med najpomembnejše občane tega mesta. »Rudolf Maister je eden prvih, ki je verjel v slovensko narodno prihodnost. Verjel je v samostojno suvereno deželo, kjer bodo živeli in o svoji usodu odločali Slovenke in Slovenci. Verjel je v ideal samostojne države našega naroda in ga bil pripravljen pogumno braniti,« je izpostavil župan. Po njegovih besedah ga zaradi pogumnih dejanj lahko postavimo ob bok največjim in najpomembnejšim osebnostim slovenskega naroda. »Njegovo ime je živo in prisotno v vsakem kotičku našega Kamnika kot neizbrisen pečat, ki nas spominja na naše korenine, našo ponosno preteklost in tlakuje pot v našo prihodnost, je župan Slapar ponazoril vsenavzočnost dediščine Rudolfa Maistra v Kamniku in opozoril, da čeprav je Maister že v mladih letih zapustil Kamnik, je vedno ostal njegov sin. »Mesto je ostalo močno zasidrano v njegovem srcu kot kraj sreče in brezskrbnosti. Tako kot je Maister imel rad Kamnik, ima Kamnik rad Maistra. Ta povezanost med našim mestom in našim junakom se kaže na vsakem koraku in se prenaša skozi generacije,« je nadaljeval župan in dodal, da so »na včerajšnji dan pred sto leti Kamničani Maistru podelili naslov častnega meščana«. Na njegovo rojstno hišo so leta 1938 slovesno namestili spominsko ploščo. Opozoril je tudi, da v novejši zgodovini v Kamniku občinski praznik praznujejo na rojstni dan generala Maistra. Prav tako je poudaril, da so v Kamniku v časih nekdanje komunistične države, ko Maistra niso slavili in ga omenjali, leta 1970 Rudolfu Maistru posvetili spomenik, in mu tako izkazali veliko čast, ljubezen in simbolno zahvalo. Gre za prvi in takrat edini spomenik Maistra v Sloveniji. Kamnik je tako ohranjal spomin na velikega junaka slovenskega naroda. Kljub neprijaznim okoliščinam se je na odkritju spomenika takrat zbralo »deset tisoč pokončnih domoljubov in njegovih borcev«, je še dejal kamniški župan Matej Slapar.
Rudolf Maister je pomemben del spomina na našo zgodovino
Po vmesnem kulturnem programu je na oder stopil predsednik državnega sveta Marko Lotrič. »V različnih kulturnih obdobjih je bil včasi bolj, včasih manj pomen njegovih dejanj vsaj do neke mere priznan na državni ravni,« je dejal in dodal: »Tako je tudi prav. Spomin na lastno zgodovino je eden od temeljev vsakega naroda. Služi nam kot most med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. S tem oblikuje našo skupno identiteto in zavest.« Lotrič se je vrnil v zgodovino in v nadaljevanju poudaril, kako je Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo, jo razpustil in prevzel vojaško oblast v Mariboru, in to brez ene same izstreljene krogle. V nadaljevanju je dejal, da je Maister prepoznal pomen trenutka ob nastajanju nove države ob razpadu Avstro-Ogrske. »Čeprav je bil takrat le major, tega od njega ni nihče pričakoval in tudi ne zahteval,« je izpostavil Lotrič, saj je bil po njegovem mnenju Rudolf Maister človek, ki je imel vizijo in pogum, da ukrepa. »Močno je vplival na nastanek samostojne države, v kateri živimo danes. V odločilnem trenutku se je na lastno pest odločil izpeljati tisto, za kar bi si morala prizadevati narodna vlada v Ljubljani,« je še pribil Lotrič, ki vidi Maistra kot človeka dejanj, ki ni verjel, da bodo vse pokrajine naseljene s Slovenci same po sebi pripadle novi državi, a se je odločil za ukrepanje.
Maister, junak, ki je zagotovil, da je Spodnja Štajerska ostala slovenska
Med slavnostnimi govorci, ki so se poklonili spominu na Rudolfa Maistra, je bil tudi predsednik sekcije za vojaško zgodovino in podpolkovnik Zvezdan Marković. Maistra je opisal kot »sposobnega, nadarjenega, bistrega, željnega pridobivanja novih znanj in trdnega značaja«. Kot je dejal, je Maister zelo hitro napredoval v svoji vojaški karieri zaradi naštetih lastnosti. Se je pa zaradi svojega domoljubja soočal tudi s težavami in celo kaznimi. Njegova vojaška kariera je po Markovićevih besedah dosegla vrhunec, ko je »izvedel vizionarsko domoljubno akcijo, ki jo je skrbno načrtoval ves čas službovanja v Mariboru«. Njegovo dejanje »je bilo odločilnega pomena ne le za osvoboditev Maribora, temveč tudi za poznejše dogodke v mestu in zunaj območja njegovega poveljevanja«. Maister je odločilno vplival tudi na to, da sta Maribor in Spodnja Štajerska ostala slovensko ozemlje tudi ob kasnejšem določanju meja, vse do današnjih dni. Vodja Rojstne hiše Rudolfa Maistra Alenka Juvan pa se je v svojem govoru osredotočila na generala Maistra kot junaka in ob tem poudarila, da imamo Slovenci do junakov, predvsem svojih, »precej čuden odnos«. Opozorila je, da njegovega junaštva Maistru še pred nekaj desetletji niso priznavali. »Običajnemu človeku pa še danes ni razumljivo oziroma ne more verjeti, da je zaradi neustavljive želje po oblasti, uspehu in nadvladi celo tiste, ki so pred tujcem reševali lasten narod, mogoče obtožiti narodnega izdajstva,« je še dejala Juvanova.
Izpostavljena stavka:
»Rudolf Maister je eden prvih, ki je verjel v slovensko narodno prihodnost,« je poudaril kamniški župan Matej Slapar.
Letos poteka 150. obletnica rojstva Rudolfa Maistra, 90. obletnica njegove smrti in 100. obletnica, ko je postal častni občan mesta Kamnika.
