Piše: Lea Kalc Furlanič
Les je pomemben vir energije predvsem v ruralnih predelih Slovenije, saj skoraj 30 odstotkov stanovanj ogrevamo z lesom. Obnovljivost vira, domačnost, razvoj tehnologij priprave in rabe ter cenovna konkurenčnost dviguje pomen lesa kot vira energije.
Zgodovina in kultura Slovenije sta tesno povezani z lesom, skoraj 12.000 kvadratnih kilometrov oz. 59 odstotkov površine države prekrivajo gozdovi. Naravna zaloga nam omogoča, da material primarno obdelamo in ga predelamo v polizdelke in žagan les. Slovenija se v EU uvršča na četrto mesto po gozdnatosti. V zasebni lasti je 77,1 odstotka gozdov, 22,9 odstotka jih je v lasti države in občin.
Lesna zaloga znaša 356,75 milijona kubičnih metrov (m3) ali 303 m3/ha. Večji del lesa predstavljajo listavci (55 %), delež iglavcev je 45-odstoten. Prirastek ali letni prirast gozda je leta 2019 znašal 8,83 milijona kubičnih metrov novega lesa ali 7,5 m3/ha. Leta 2019 je bilo posekanega 5,29 milijona kubičnih metrov lesa. Količina posekanega lesa predstavlja 87 odstotkov možnega poseka.
Številne pozitivne posledice
Človek je bil vedno tesno povezan z lesom kot surovino, ki jo je potreboval za izdelavo orožja in orodja, kot streho nad glavo, za izdelavo pohištva in kot vir energije. V Sloveniji ni strahu, da bi posekali preveč lesa. Predvsem pa ima raba lesa kot domačega in okolju prijaznega materiala ter vira energije številne pozitivne socialno-ekonomske in okoljske posledice. Med njimi so najpomembnejša nova delovna mesta, nove aktivnosti na kmetijah in podeželju, povečan javni prihodek, zmanjševanje nezaposlenosti, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, večja energetsko samooskrbnost, povečevanje intenzitete gospodarjenja z gozdovi ter organiziranje lastnikov gozdov. To so trditve Zavoda za gozdove Slovenije, ki jim pritrjujejo tudi upravitelji in lastniki gozdov ter podjetniki in obrtniki, ki se ukvarjajo s sečnjo in spravilom lesa ter z njegovo predelavo.
Les kot vir energije
Les je na voljo pred našim pragom in neprekinjeno raste že stoletja. Pravzaprav predstavlja uskladiščeno sončno energijo. Les izgoreva brez ostankov žvepla in v nasprotju s fosilnimi gorivi je pri gorenju nastajajoči CO2 del naravnega ogljikovega krogotoka. Tako se pri izgorevanju biomase v ozračje sprosti samo tolikšna količina CO2, kot ga nastaja pri trohnjenju v gozdu. Prav tako ogrevanje z lesom ne povzroča učinka tople grede.
Kaj je lesna biomasa?
Lesna biomasa je poleg polen ves odpadni lesni material (žagovina, oblovina, odpadki pri sečnji, obrezovanju dreves itd.), ki ga lahko zmeljemo v sekance ali stisnemo v pelete.
Viri lesne biomase, uporabne v energetske namene, so: gozd (del rednega poseka, vejevina, redčenja, premene, sanitarne sečnje), kmetijske in urbane površine (grmišča, obnove sadovnjakov in vinogradov, vzdrževanje parkov in zelenic, čiščenje pašnikov, graditev objektov), lesni ostanki (krajniki, žamanje, očelki, žaganje, lesni prah, skoblanci) ter lubje in odslužen les (lesna embalaža, gradbeni les, pohištvo, odpadki na komunalnih odlagališčih). Lesna biomasa se uporablja za pridobivanje energije v obliki toplote, hlajenja in elektrike.
Če najprej pojasnimo, kaj so lesni sekanci: to so kosi sesekanega lesa, veliki do deset centimetrov. Običajno sekance izdelujemo iz drobnega lesa (les z majhnim premerom: npr. droben les iz redčenja gozdov, veje, krošnje), lesa slabše kakovosti ali iz lesnih ostankov. Kakovost sekancev je odvisna od kakovosti vhodne surovine in tehnologije drobljenja. Velikost sekancev se prilagaja kurilni napravi. Sekance lahko izdelamo že na terenu, v naravi, ali pa v primernem objektu (na domačem dvorišču, proizvodni hali …), kjer imamo vir električne energije. Za pripravo sekancev na terenu uporabljamo traktorske sekalnike, drugje pa sekalnike z elektromotorjem. Sekanci zaradi svojega volumna zavzamejo več prostora kot peleti, ki jih je mogoče do kurilne naprave tudi ročno tovoriti v vrečah (ali s cisterno neposredno v skladišče), zato za transport sekancev v skladišče potrebujemo še druge stroje (transportni trak, polž za sekance itd.). Lesni peleti pa so sestavljeni iz čistega naravnega lesa. Nastanejo pod visokim tlakom, brez kemično-sintetičnih vezivnih materialov.
Sekanci so najcenejši energent
»Energent, kos so sekanci, je zagotovo eden od cenejših energentov. Proizvajajo se iz neuporabljenega, odpadnega lesa, kot so krajniki in žamanci, ki ostanejo pri razrezu hlodovine in desk, ter ostanki od sečnje – veje, vrhovi. Sekance pripravimo s sekalniki,« pojasnjuje Bojan Bider iz družinskega podjetja Bider iz Rečice ob Savinji, ki poleg drugega proizvaja in prodaja tako sekalnike kot peči za sekance. Bider še dodaja, da je uporaba sekancev kot energenta tudi pri majhnih uporabnikih, kot so zasebne hiše, cenovno ugodna. Za ogrevanje večjih stavb, denimo šol, poslovnih objektov, pa so sekanci absolutno najcenejši energent. Sogovorec navede primerjavo: srednje velika šolska stavba potrebuje za ogrevanje približno 10.000 litrov kurilnega olja na sezono oz. približno 150 kubikov (oz. ok. 45 ton) sekancev. Glede na cene bi šola za to količino kurilnega olja plačala približno 10.000 evrov, za sekance pa le dobrih 4000 evrov.
Ogrevanje z biomaso torej velja za enega od ugodnejših načinov ogrevanja. »Tudi z ekološkega vidika so sekanci neoporečni, saj les, ko gori, sicer res oddaja CO2, vendar ga v enaki količini absorbira, ko raste. Je torej ekološko nevtralen energent,« sklene lastnik podjetja Bider.
V podjetju Bider imajo že več kot 50-letno tradicijo konstruiranja raznih strojev. Tako na trgu ponujajo različne sekalnike za les, peči na sekance, polže za sekance, puhalnike za seno in druge kmetijske stroje.
»Pri nas imamo traktorske sekalnike in sekalnike na elektromotor. Slednje uporabljajo na žagah, traktorske pa v gozdu. Traktorski sekalnik lesa je namenjen za domačo pripravo lesnih sekancev, uničevanje grmovja, mletje vej in drugih lesnih ostankov. Priključimo ga na tritočkovni sistem traktorja in ga poganjamo s kardansko gredjo. Zaradi patentiranega rotorja in razporeditve nožev ga lahko poganjamo tudi z manjšimi traktorji. Posebna oblika rotorja skrbi tudi za to, da sekanci niso preveliki in jih lahko uporabljamo za kurjenje z dozirnimi sistemi. Za izmet sekancev skrbi turbina, na katero je nameščena vrtljiva izmetna cev, ki ima na koncu nastavljivo loputo. Elektromotorni sekalnik lesa uporabljamo za predelavo žagarskih in mizarskih ostankov v lesne sekance. Sekalnik ima podaljšano gosenico za nakladanje drobnega materiala. Lahko se mu doda transportni trak. Za pogon lahko uporabimo motorje od 30 do 55 kW ali več,« delovanje traktorskih sekalnikov opišejo na svoji spletni strani.
OKVIRČEK
Cene lesa za kurjavo
Cena lesa za kurjavo je odvisna od postopkov predelave, sezone, vrste lesa in seveda od ponudnika. Cena sekancev je najcenejša med lesnimi kurivi in se giblje okoli 69 evrov na tono oz. le 0,07 evra za kilogram. Podobno ugodna pa so tudi drva za kurjavo, ki stanejo okoli 0,19 evra na kilogram. Polena ali sekanci imajo kurilno vrednost okoli 14-15 MJ/kg. Peleti in briketi pa pri gorenju sproščajo med 17 in 20 MJ/kg, vendar so več kot trikrat dražji od sekancev (stanejo med 0,23 in 0,30 evra na kilogram). (Vir: Mojmojster.si)
Izpostavljeni stavki:
Cena sekancev je najcenejša med lesnimi kurivi in se giblje okoli 69 evrov na tono oz. le 0,07 evra za kilogram. Peleti in briketi so več kot trikrat dražji od sekancev.
Tudi z ekološkega vidika so sekanci neoporečni, saj les, ko gori, sicer res oddaja CO2, vendar ga v enaki količini absorbira, ko raste. Je torej ekološko nevtralen energent.
Cena ogrevanja stavbe s kurilnim oljem je približno trikrat višja kot cena ogrevanja s sekanci.
