Piše: Lea Kalc Furlanič
Na skrajnem vzhodu Slovenije leži občina Lendava. Obiskovalca prevzame predvsem mila, ravninska zelena pokrajina, posejana s kmetijami, v središču glavnega mesta Lendava pa številne historične zgradbe. Občina se izjemno hitro razvija, njen župan Janez Magyar, tudi kandidat za poslanca v državnem zboru, je namreč prepričan, da je treba iti naprej, ne nazaj.
Na podlagi bogate kulturne tradicije se je v lendavski občini izoblikovalo naravno multikulturno okolje, v katerem živijo Slovenci, Madžari, Hrvati, Srbi, do druge vojne tudi Judje, in drugi narodi. Lendava ima status dvojezične (oziroma narodnostno mešane) občine, v njenih 21 naseljih (skupaj jih je 23) poleg večinskega slovenskega naroda živi avtohtona madžarska narodnostna skupnost. Zato v občini, v kateri živi slabih 10.500 prebivalcev, delujejo dvojezične šole, tri osnovne in dve srednji.
Kulturno-versko-narodnostno »barviti« občani
In kakor nekoliko karikirano pove lendavski župan Janez Magyar, imajo v občini kulturno-versko-narodnostno »barvite« občane. Pri tem izpostavi tri vrste sakralnih objektov: rimskokatoliške cerkve, evangeličanske cerkve in tudi judovsko sinagogo. O sebi Magyar pravi, da je »ponosni Slovenec madžarske narodnosti«. Slišimo ga, kako spretno komunicira v obeh jezikih. Pojasni, da je madžarščina zelo težak jezik, zato se ga v njihovih šolah učijo tudi diferencirano. »Dvojezičnost nosimo v srcu in jo skrbno gojimo, saj verjamemo, da to pripomore k tvornejši in bolj kakovostni družbeni stvarnosti. Posebno sedanja vlada ima občutek za ohranitev narodnostnih skupnosti, nedavno smo v ta namen prav v Lendavi podpisali sporazum med državama. In to je korak v pravo smer,« izpostavi prvi mož Lendave. Omeni še, da v lendavski občini živi tudi romska populacija, tudi zanjo ima sedanja vlada posluh, zagotovila ji je namreč finančne vire, občina pa vodi postopke za legalizacijo območja, kjer živijo, in ureja komunalno infrastrukturo.
Privlačno poslovno okolje
Magyar, ki prihaja iz gospodarstva (po nastopu županskega mandata je svoje podjetje prenesel na sinova), je znan kot zelo aktiven župan. Kakor pravi v sproščenem delu pogovora, svojih pet najvišjih občinskih uslužbencev zbere na sestanku vsak dan že zjutraj zgodaj, ob 6.30. Naložb in načrtov v njegovem mandatu, ki jih navede, je veliko – med pomembnejše uvršča gospodarski razvoj. Gospodarstvo v občini Lendava je zelo prepoznavno. Župan poudarja: »Naša občinska uprava pomaga vsem potencialnim investitorjem v gospodarstvo, to čutim kot eno svojih primarnih dolžnosti do občine. Z odlokom smo znižali točko za odmero komunalnega prispevka in s tem naredili poslovno okolje še bolj privlačno.«
In še pravi, da v območju obrtne cone svoje poslanstvo izvajata kar dve gazeli, dve sta tudi »naj pomurski podjetji«, dokaj aktivno je tudi mikro podjetništvo in obrtništvo: »Temu želimo v prihodnje dati še večji pomen.« Naložbe napovedujejo še nova podjetja, v zadnjem letu so v obrtno cono pritegnili kar tri tuja ter eno domače podjetje, eno domače podjetje bo že v letošnjem letu investiralo v kapacitete za raziskave in razvoj. Po vrednosti investicij na prebivalca dosega lendavska občina prvo mesto v pomurski regiji. V obrtni coni je še eno zemljišče na razpolago, poleg tega občina smiselno nakupuje zemljišča za vzpostavitev nove obrtne cone. Tudi v prostorskih aktih načrtujejo novo območje za razvoj podjetništva. »Naša občina še vedno razpolaga z nadpovprečnim številom delovnih mest na prebivalca in z ugodno strukturo teh delovnih mest. Težava je, da pa ta potencial delovnih mest ne izkoristijo dovolj domačini, kar se kaže v višji stopnji brezposelnosti. Predvsem nam težavo predstavljajo brezposelni mladi, kar bo naša prihodnja posebna skrb,« še napoveduje župan.
»Ideološko se ne smemo vračati nazaj«
Lendavski župan ima v občinskem svetu 19 svetnikov, od tega sta dva predstavnika madžarske narodne skupnosti, ena pa je predstavnica romske skupnosti. V svetu ima Magyar zadostno podporo različnih političnih opcij. Je član SDS, na županskih volitvah je nastopil s podporo strank NSi in SLS. Sicer pa o sebi pravi, da je večni optimist in da bo v predvolilni kampanji za poslanca dal vse od sebe, da prepriča volivce, da so usmeritve in delovanje sedanje vlade v korist družbenega in gospodarskega okolja: »V levi politični sferi človeka ožigosajo po politični stranki, to pa ni prava popotnica za ustrezen razvoj. Ideološko se ne smemo vračati nazaj, v preteklost, kjer ni bilo ne razvoja ne demokracije. Hudo je, da se v 21. stoletju pogovarjamo o preteklosti, ne o napredku.«
Kuhajo Guinnessov bograč
V pogovoru o turizmu in lokalnih posebnostih Magyar omeni njihov bograč, ki je dosegel Guinnessovo raven, saj ga na tednu kulinarike skuhali kar 1801 kilogram. Sicer pa je za obiskovalce zagotovo zanimiva njihova ponudba Razpršeni hotel Vinarium (tako se imenuje tudi njihov razgledni stolp, ki je postal prepoznavna turistična točka) – ponujajo namreč prenočitve, razpršene na podeželju, pri zasebnikih, na domačijah, kjer turisti pridejo v pristen stik z načinom življenja na Lendavskem. Ker živijo na multikulturnem območju, je skrbno izvajanje kulturnega utripa še posebej pomembno, ocenjujejo.
Proračun za leto 2022 so sprejeli že v letu 2020 (dvoletni proračun za 2021 in 2022). Sedaj pripravljajo rebalans proračuna, saj imajo kar nekaj izzivov z umestitvijo novih naložb. »Ključno je, da smo pripravljeni na razpise ministrstev za nekatere razvojne projekte, kot so Večnamenska dvorana z bazenom, projekt Čez mesto Lendava do stolpa Vinarium in Mednarodni kulturni center. Končali bomo tudi projekt Zip-Line, dve kolesarski stezi, ki nas bosta povezali s sosednjima občinama,« še navede župan. Razvoju zelenega turizma dajejo pomemben poudarek. Stolp Vinarium nadgrajujejo z že omenjenim projektom Zip-Line, ob stolpu bodo odprli restavracijo, celoto pa nadgradili celo z gondolo.
Od manjših do večjih naložb
Sogovorec še poudari, da bodo v njegovem mandatu pod streho »spravili« naložbo v prizidek osnovni šoli v Lendavi (sofinanciran s pomočjo državnega razpisa) in zgradili telovadnico v Gaberju, za glasbeno šolo zaradi prostorske stiske načrtujejo pomembno naložbo. Poleg tega bo občina ta čas končala graditev sodobne čistilne naprave v Hotizi (za dobrih 200.000 evrov), rekonstruirala cesto »Zatak« v Čentibi in tam zgradila pločnik. Obnovila je več objektov v svoji lasti in v lasti KS. V obrtno-industrijski coni so vzpostavili komunalno infrastrukturo za investitorje, v občini zamenjali večji del potratnih svetilk ob cestah in pokopališčih z energetsko varčnimi, pripravili in pridobili gradbena dovoljenja za strateške projekte, odkupili zemljišča za nove priložnosti … In še kar nekaj izzivov jih čaka na področju urejanja komunalne infrastrukture. V tem letu bodo namenili 600.000 evrov v obnovo cest in novih pločnikov, nekaj denarja morajo vložiti v kanalizacijo/vodovod. Do konca mandata in do srede leta 2023 želijo prizidati in obnoviti zdravstveni dom (naložba je vredna štiri milijone evrov), vzpostaviti nastanitvene zmogljivosti za starejše in še kaj. Posebno pozornost namenjajo mladim, saj jim znižajo komunalni prispevek in sofinancirajo nakup zemljišč za prve novogradnje, dijakom in študentom financirajo študentsko delo, dajejo denar za nadarjene pa projektom za mlade, povišali bodo vsoto za novorojenčke …
