Piše: Lucija Kavčič
Da je Poljanska dolina najlepša spomladi, je bil prepričan že slovenski pisatelj Ivan Tavčar, čigar vseslovensko leto letos praznujemo, zato smo se sredi aprila tja odpeljali tudi mi. Z izhodišča v Tavčarjevem dvorcu na Visokem se je strma pot vila v Šubičevo hišo, na kmetijo Pustotnik in nazadnje v lovsko kočo na Javorču.
Zgledno urejen in obnovljen Tavčarjev dvorec iz 17. stoletja s pripadajočim gospodarskim poslopjem in skapelico, ob kateri je grobnica Tavčarjev, ter z urejenimi sprehajalnimi potmi in okolico je lahko v ponos vsej Sloveniji, saj deluje zares plemiško. »Za prenovo dvorca smo do sedaj porabili okoli milijon štiristo tisoč evrov, od česar je okoli milijon evrov prispevala sama občina, 450.000 evrov pa Ministrstvo RS za kulturo,« pravi Milan Čadež, župan občine Gorenja vas – Poljane že od leta 2006, in poudari, da imajo načrtov še zelo veliko in da se bo visoška kronika obnove dvorca pisala še naprej. V obokanem pritličju gospodarskega poslopja bi radi čim prej uredili prostor za ohceti, je dejal Čadež, ki sicer obžaluje, da ta čas ne bodo mogli vzpostaviti namembnosti zgornjega nadstropja, ki bi ga s pomočjo nepovratnih sredstev, ki bi jih pridobili iz Načrta za okrevanje in odpornost, a jih zdaj ne bo, preuredili v kardiocenter oziroma okrevališče za bolnike, operirane na srcu in ožilju. Toda optimizma ne zmanjkuje in tudi ta cilj bodo v nekaj letih dosegli, pravi župan, sicer pa bodo imeli letos vse do konca leta veliko prireditev v okviru vseslovenskega Tavčarjevega leta, katerega pobudniki so.
Relief Sv. družine
V dvorcu v sobi z ometom iz leta 1910 je že urejena muzejska stalna razstava o Ivanu Tavčarju, v naslednjem prostoru, ki je prelepo okrašen z neverjetno dobro ohranjenimi in očiščenimi reliefi angelčkov in napisom »V imenu Očeta in Sina in Svetega duha. Amen«, pa potekajo poročni obredi. V prostorih kavarne so nam predstavili pripravo domačega čaja iz bezgovih jagod, imenovanega terjak, nato pa še celo vrsto specialitet lokalnih ponudnikov, s katerimi sodelujejo. Preden smo odšli, je župan pokazal še najnovejšo obogatitev dvorca Visoko: na staro mesto se je pred dobrim mesecem dni po 130 letih vrnil relief visoke umetniške vrednosti Sveta družina pri blagoslovu jedi, ki je bil med letoma 1850 in 1860 ob povečanju dvorca naročen pri slikarju in podobarju Štefanu Šubicu v Poljanah. Še en razlog več torej za obisk Tavčarjevega dvorca na Visokem!
Rodbina umetnikov
Po Šubičevi hiši v Poljanah nad Škofjo Loko, v kateri je urejen kulturni center, se je z nami sprehodil in nam predstavil njeno zgodovino ter muzej karikaturist Boris Oblak. V pritličnih prostorih si je mogoče ogledati podobarsko delavnico slikarja Štefana Šubica in njegovih sinov slikarjev Janeza in Jurija Šubica, v kateri je prikazano, kako so nastajala najpomembnejša slikarska in podobarska dela pa tudi leseni reliefni okvirji, in se morda preizkusiti v uporabi dleta. Zgoraj so bivalni prostori, v katerih se originalno pohištvo sicer ni ohranilo, ker je bila hiša naseljena; kasneje, ko so v njej urejali kulturni center, pa so restavrirali belež iz leta 1905, predmete notranje opreme in posodo, ki so jih zbrali za boljšo ponazoritev časa, v katerem je v hiši še živela družina Šubic, pa so opremili z izbranimi citati iz pisem in drugih zapisov članov družine Šubic. Nato smo se skozi ohranjeno črno kuhinjo in po stopnicah povzpeli še v drugo nadstropje, kjer so razstavljene Oblakove karikature znanih prebivalcev Poljanske doline, in na podstrešje, kjer smo se lahko nekoliko odpočili in se prepustili izvrstni interpretaciji odlomka iz Tavčarjevega Cvetja v jeseni v poljanskem narečju v izvedbi Lucije Kavčič kot Mete (gre za soimenjakinjo avtorice tega teksta, op. p.) in Janeza Čadeža kot Janeza. V prostoru sicer potekajo delavnice karikature, ki jih za šolarje in dijake vodi Boris Oblak.
Pustotnikovi siri
Kmetija Pustotnik v Gorenji vasi je bila naša naslednja postaja. Skozi portal, ki so ga na obeh straneh krasile velike posode za mleko, ki so bile nekdaj v uporabi, smo stopili v moderno urejeno Pustotnikovo sirnico, pred desetimi leti odprto trgovino s Pustotnikovimi siri iz kravjega, kozjega in ovčjega mleka; prek sto jih je z drugimi mlečnimi izdelki in s številnimi domačimi izdelki s Pustotnikovih partnerskih kmetij. Skoz veliko galerijsko okno sem se najprej ozrla na Pustotnikov sirarski obrat, nato pa prisluhnila domači hčeri Katarini Uršič, ki nam je predstavila sirarno; to je družinska kmetija – podjetje z večdesetletno tradicijo, ki so jo zdaj od očeta in matere že prevzeli trije otroci družine Brence.
Najlepša spomladi
Potem ko smo se prepričali o odličnosti Pustotnikovih sirov, nas je pot mimo objektov znamenite Rupnikove linije peljala še v lovsko kočo na vrh Javorča, kjer nam je Petra Potočnik s kmetije Pr’ Šupc pokazala pripravo odličnih drobnjakovih štrukljcev. Predstavitev priprave štrukljcev, ki smo jih nato imeli priložnost tudi pokusiti, je skupaj z nami opazovala tudi ambasadorka Tavčarjevega leta, slovenska igralka Milena Zupančič. V prijetnem in toplem ambientu lovske koče na Javorču, ki je sicer odprta le ob koncih tedna, smo še zadnjič občudovali interpretacijo Tavčarjevega Cvetja v jeseni v poljanskem narečju, nato pa je nastopil čas za vrnitev v dolino in v Ljubljano. Prepričali smo se, da je Poljanska dolina zares lepa, in to kljub meglenemu vremenu, ki nas je tistega dne prikrajšalo za čudovite razglede in postreglo z dežjem, na Javorču pa celo s snegom. Ob prihodu nazaj v Ljubljano je Uršula Menih Dokl, direktorica Kreativne baze, ki je ekskurzijo novinarjev organizirala, to prepričanje podkrepila s citatom Ivana Tavčarja: »… a bile so to nevihte, ki so dostikrat ravno tako potrebne, kakor so potrebni sončni dnevi,« ki ga je zapisal o svojih političnih bojih in nesporno velja tudi za današnje čase.
.
