Piše: Lea Kalc Furlanič
Da je lokalno pridelana hrana najboljše zagotovilo za kakovostno prehranjevanje, ki vodi v bolj zdrav način življenja oziroma do boljšega zdravja, se zavedamo vsi. Vendar nas žal sodoben način in tempo življenja prevečkrat vodita, da posegamo tako po predelani kot po cenejši, uvoženi hrani, ki so je polni veliki blagovni centri.
Da bi se temu izognili in s tem podprli lokalno pridelano slovensko hrano, kmetijsko ministrstvo pa tudi sami pridelovalci pripravljajo številne akcije ozaveščanja potrošnikov o izjemnem pomenu slovenskih pridelkov.
Pa ne samo država, k prehranjevanju z domačo, lokalno pridelano hrano, živili, nagovarjajo v okviru različnih sejmov in akcij tudi lokalne skupnosti, zadruge, pridelovalci, prodajalci na tržnicah, zbornice, zdravniška združenja … Lokalne akcijske skupine (LAS) denimo zato, da bi bila lokalno pridelana hrana čim bolj dostopna, razpisujejo projekte prodajnih verig ali centrov odkupa lokalne hrane (sofinancira jih država), prek njih oskrbujejo vrtce in šole, zdravstvene in oskrbovalne ustanove, trgovine, gostince …
Domači pridelki – na krožnik naravnost z njive, drevesa
»Če kupujemo lokalno pridelano hrano, pripomoremo k večanju konkurenčnosti domačih pridelovalcev in s tem k trajnostnemu razvoju, na drugi strani pa lahko poskrbimo za boljšo kakovost nakupljenega. Slovensko sadje in zelenjadnice, ki jih pridelajo lokalni pridelovalci, so načeloma bolj sveži, saj so izpostavljeni krajšim transportnim potem, do našega krožnika pa pridejo praktično neposredno z njive ali drevesa. Navadno so obrani v največji zrelosti, to pa pomeni, da vsebujejo kar največ hranil,« poudarjajo na kmetijskem ministrstvu.
Kakor poudarja Kristian Magdič, direktor podjetja Paradajz, z blagovno znamko Lušt iz Renkovcev v Prekmurju, bi morali v Sloveniji še veliko narediti, da bi spremenili miselnost: »Avstrijci se denimo kot potrošniki obnašajo zelo domoljubno, saj kupujejo v večini domače pridelke, ker vedo, da bodo s tem pomagali domačim pridelovalcem. In prijazni so tudi do tujih vlagateljev. Pri nas pa imamo povsem drugo prepričanje: po eni strani odganjamo tuje vlagatelje, po drugi pa v trgovinah, predvsem zaradi lepe, privlačne embalaže posegamo po tujih pridelkih in izdelkih, ki pa so tudi sporni in slabe kakovosti. S tem denar odteka v tujino.«
Ob tem Magdič še opozori: »S tem ko kupujete domače, kupujete proizvode in pridelke, ki jih lahko sami preverite, kako so pridelani in shranjeni. Denar, ki ga zanje namenite, ostane doma. In ker so naša podjetja družbeno odgovorna, iz tega denarja tudi finančno podpirajo športnike, društva in druge.« Ocenjuje sicer, da se ta miselnost slovenskih potrošnikov spreminja na bolje, vendar bi morali vseeno bolj podpreti drug drugega. In četudi vseh pridelkov ne moremo kupiti v Sloveniji, ker vseh ne pridelamo, je vendarle večina slovenskega izvora, zato je nesmiselno, nadaljuje sogovorec, kupovati tuje.
Nakup pridelkov iz tujine – podpora novodobnemu suženjstvu
Prav paradižnik je eklatanten primer te nesmiselnosti – tisti iz tujine je namreč obran še zelen, zato ne vsebuje vseh sestavin, je skladiščen in prepotuje dolgo pot, poleg tega pa s tem utegnemo podpirati novodobno suženjstvo, saj so lahko delavci na pridelovalnih površinah v tujini slabo plačani begunci ali sezonski delavci. Večino svojega paradižnika Paradajz proda v Sloveniji, k temu nagovarjajo predvsem kupce, ne pa trgovcev.
Da bi potrošnik laže prepoznal slovensko kakovostno hrano, je država vzpostavila nacionalno shemo kakovosti, to je t. i. Izbrana kakovost. Namenjena je kmetijskim pridelkom s posebnimi lastnostmi. Te se lahko nanašajo na sestavo, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobro živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino transportnih poti, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo kasnejšo obdelavo pri skladiščenju in transportu. Z oznako izbrana kakovost – Slovenija so označeni pridelki in izdelki, ki so pridelani in predelani v Sloveniji ter so deležni dodatnih, strožjih kontrol. Bolj jasno, predvsem pa poenoteno je sporočilo o lokalnem poreklu.
