Piše: Vida Kocjan
Jože Hebar je predsednik uprave Elektra Maribor, podjetja za distribucijo električne energije. Družba je sestavni del elektroenergetskega sistema in eno od petih podjetij za distribucijo električne energije v državi. Elektro Maribor izvaja distribucijo električne energije poslovnim in gospodinjskim odjemalcem v severovzhodnem delu Slovenije, na območju, velikem 3.992 kvadratnih kilometrov, kar je skoraj petina območja države.
Demokracija: Lani februarja ste nastopili prvi mandat, kako gledate na poslovanje po dobrem letu dni – koliko imate zaposlenih, kakšni so prihodki?
Hebar: Novembra lani sem prevzel naloge vršilca dolžnosti predsednika uprave Elektra Maribor, d. d., letos februarja mi je nadzorni svet podelil popolna pooblastila za štiriletno mandatno obdobje.
Leto 2021 je bilo leto presežkov predvsem na področju števila odjemalcev, njihove priključne in obračunane moči. V teh negotovih razmerah in številnih izzivih, ki nam jih je prineslo leto 2021, nam je uspelo, da smo poslovali uspešno in realizirali čisti poslovni izid v višini 11,7 milijonov evrov. Oskrbujemo več kot 220.000 uporabnikov in imamo skoraj 800 zaposlenih, ki z visoko kakovostnimi storitvami, po najboljših močeh poskušajo zadovoljiti želje in potrebe uporabnikov, ki se nenehno spreminjajo, skladno z novostmi in s stanjem v družbi ter skrbijo za nemoteno obratovanje elektrodistribucijskega sistema in njegov razvoj.
Skozi vse leto smo stremeli k temu, da poslujemo v skladu s poslanstvom, da svojim uporabnikom s številnimi ukrepi, tudi v najzahtevnejših razmerah, ves čas zagotavljamo zanesljivo, varno in stabilno preskrbo z električno energijo, kar je bilo v razmerah epidemije še posebej pomembno za prebivalstvo, podjetja in organizacije.
Demokracija: Imate 220.000 odjemalcev, ali ste se v zadnjem letu srečevali s kakšnimi težavami?
Hebar: Velik izziv, s katerim sem se soočil takoj ob prevzemu nalog predsednika uprave, so bili zaostanki na področju izdaje soglasij za priključitev samooskrbnih virov. Tega smo se lotili prioritetno in uspešno zmanjšali zaostanke na okvirno v povprečju pod dva meseca čakalne dobe, čeprav število prejetih vlog nenehno narašča. Gre za t. i. gasilsko akcijo, sistemska rešitev pa je postavljena med prioritete za leto 2022. Precejšen izziv predstavljala tudi strma rast mrežno integriranih novih proizvodnih virov in naprav, ki dodatno obremenjujejo omrežje, ki v preteklosti ni bilo projektirano, da bi vanj vrivali razpršeno električno energijo. Načrtovano je bilo z namenom, da se energija prenese iz razdelilne transformatorske postaje prek direktno oziroma v večini primerov prek transformatorske postaje do končnega uporabnika.
Demokracija: Kako vam je uspelo v poslovnem in investicijskem načrtu, ki ste ga podedovali, novelirati področje nadgradnje električnega omrežja?
Hebar: Elektrodistribucijsko omrežje, ki je ključno za prenos energije do naših uporabnikov, potrebuje na eni strani redno vzdrževanje, na drugi pa je zaradi vedno večje porabe in spremenjene strukture porabe ter vključevanja razpršenih virov omrežje treba nadgrajevati.
Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov iz začetka leta je zelo omejil finančna sredstva, ki smo jih načrtovali za vlaganja v krepitev omrežja, da bi omogočali povečevanje priključnih moči in vključevanje razpršenih virov. Izpad finančnih sredstev bo upočasnil naš razvoj tako v letu 2022 kot tudi še v nekaj naslednjih letih, vendar bomo ravnali preudarno, da bomo karseda maksimirali učinke vlaganj.
Demokracija: Veliko izkušenj imate z digitalizacijo, s projektnim vodenjem, kako vam to pomaga pri vodenju podjetja?
Hebar: Vizija Elektra Maribor je graditi zeleno, pametno, energetsko učinkovito in prijazno prihodnost.
Znanja in izkušnje, ki sem jih pridobil na svoji karierni poti, mi bodo pri sprejemanju odločitev o smeri in pomembnosti tovrstnih investicij in projektov nedvomno v veliko pomoč. Pri tem seveda ne morem mimo dejstva, da bodo izjemnega pomena naši zaposleni, ki bodo s svojim znanjem, razmišljanjem in izkušnjami vse to udejanjali tako, da bo uporabno in koristno čim širše. Zato prihodnost prinaša veliko raziskovanja, učenja, povezovanja za deljenje izkušenj in znanja ter iskanja sinergij.
Demokracija: Zakaj je po vašem mnenju tako pomembna razpršenost energetskih virov?
Hebar: Razpršenost energetskih virov je sestavni del zelene prihodnosti. Zaradi zvišanja cen električne energije in vojne v Ukrajini, ki vpliva na višje cene zemeljskega plina in nafte, število vlog za priključitev razpršenih virov še precej bolj raste, kot do sedaj. Da bi temu zadostili, nas čakajo obsežna vlaganja v krepitev omrežja s ciljem povečevanja priključnih moči in zagotavljanje zmožnosti vključevanja razpršenih virov ter v nadaljevanju omogočanje t. i. prožnosti, ki jo vedno bolj vpeljuje tudi Slovenija.
Demokracija: Zakaj so vam največji izziv pametna omrežja prihodnosti?
Hebar: Digitalizacija in pametna omrežja (Smart Grid) bistveno povečujejo spoznavnost omrežja. Na ta način lahko natančno določimo, kje je najbolj smiselno vlagati v omrežje in kje je smiselno s tem počakati. Hkrati pa lahko te podatke uporabimo tudi za spremljanje konične rabe in za upravljanje prožnosti rabe povsod, kjer bo to potrebno oz. tudi tam, kjer bodo uporabniki želeli sodelovati zaradi lastnih koristi.
Demokracija: Kolikšen izpad prihodkov ima družba zaradi nižje cene elektrike, katerim investicijam se boste morali odpovedati?
Hebar: Elektro Maribor ne izvaja dejavnosti prodaje električne energije. To dejavnost izvaja naša hčerinska družba Energija Plus, imamo pa izpad prihodkov zaradi zakonsko določenega izpada temeljnih prihodkov družbe iz opravljanja regulirane dejavnosti v treh mesecih letošnjega leta. To je za seboj potegnilo neizpolnjevanje ciljev NEPN, počasnejše doseganje pogojev za zeleno transformacijo in razogljičenje družbe ter preseganje meje za zadolževanje večini bank.
Večino denarja, ki ga bomo imeli letos na voljo, bomo uporabili za vzdrževanje obstoječe elektroenergetske infrastrukture. Družba Elektro Maribor, d. d., bo zaradi zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov primorana za leto 2022 znižati načrtovana investicijska vlaganja za približno 40 odstotkov in povečati zadolženost za ohranitev plačilne sposobnost.
