Piše: Petra Janša
Aleksandar Lazarević je ravnatelj Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije Ljubljana ali na kratko Vegove šole v Ljubljani. Poleg rednega srednješolskega izobraževanja ponujajo tudi izobraževanje za odrasle.
Demokracija: Nam lahko na kratko predstavite Vegovo šolo?
Aleksandar Lazarević: Na Vegovi šoli izvajamo tri različne programe. Prvi je program tehniške gimnazije. Gre za štiriletni program, podoben splošni gimnaziji, le da je približno 15 odstotkov predmetov tehniške stroke. Prvi letnik je enak splošni gimnaziji, v drugem, tretjem in četrtem letniku pa se pridružujejo strokovni predmeti (teorija in praksa) s področja elektrotehnike in računalništva, ki si jih dijaki izberejo sami. Dijaki šolo končajo s splošno maturo, ki je sestavljena iz petih predmetov.
Poleg tega imamo na Vegovi še dva štiriletna strokovna programa, in sicer program tehnik računalništva in program elektrotehnik, ki se končata s poklicno maturo. Ta je sestavljena iz štirih predmetov, dveh splošnih, strokovnega predmeta in izdelka. Tehniška gimnazija je namenjena tistim, ki si želijo razširiti znanje tehnike in naravoslovja ter jih po končanem šolanju zanima vpis na fakultete, predvsem na univerzitetni študij. Strokovna šola pa je namenjena tistim, ki si želijo pridobiti čim več praktičnega znanja, tako da gredo po končanem šolanju na trg dela kot tehniki, serviserji, sistemski administratorji, nižji programerji itn.
Demokracija: Koliko je vpisnih mest?
Aleksandar Lazarević: Povpraševanje je veliko. V letošnjem letu je vpisanih 988 dijakov in dijakinj. Vpis se vsako leto povečuje. V prvem letniku so štirje oddelki računalništva, trije oddelki elektrotehnikov in dva oddelka tehniške gimnazije, skupaj imamo torej devet oddelkov. Letos smo morali zaprositi tudi za nadstandardne oddelke (z 32 dijaki). Res je, da je generacija številčnejša, res pa je tudi, da so te panoge zanimive in privlačne, saj je tu vedno nov razvoj, privlačne pa so tudi z vidika zagotovljene službe, saj se dijaki pri nas izobražujejo za poklice, ki so na trgu dela zelo iskani.
Demokracija: Kaj pa razmerje dekleta in fantje?
Aleksandar Lazarević: Ta čas imamo samo 67 deklet od vpisanih 988 dijakov. Trend se sicer izboljšuje, saj je bilo v preteklih letih deklet še manj. Presenečeni boste, da so te zlasti v zadnjih letih dokaj enakovredno zastopane na vseh prej omenjenih programih. Med najboljšimi dijaki so tudi dekleta. Na tekmovanjih naši dijaki dosegajo dobre uspehe. Lani smo jih na državno tekmovanje iz matematike peljali cel avtobus in smo dobili več kot 20 priznanj. Udeležujemo se tekmovanja Sloskills, ki je v pristojnosti Centra za poklicno izobraževanje – prav zdaj bo na MOS v Celju. Ekipe dobijo neko realno nalogo in jo morajo izvesti v dveh dneh. V našem primeru iz računalništva, kjer morajo postaviti infrastrukturo za malo podjetje. Starostna omejitev je nekoliko višja, tako da pri tem lahko sodelujejo tudi študentje, večinoma pa so to naši zdajšnji dijaki in dijakinje. Našo šolo je obiskovala tudi ena najboljših raziskovalk na področju umetne inteligence, tj. Marinka Žitnik, ki po končani fakulteti za računalništvo in informatiko dela v ZDA.
Demokracija: Zakaj ste se odločili za izobraževanje za odrasle?
Aleksandar Lazarević: Izobraževanje za odrasle ima pri nas dva cilja. Eden je, da pomagamo našim dijakom, ki jim ne uspe pravočasno končati srednje šole. Če si to vseeno želijo, se lahko vpišejo na izobraževanje odraslih in šolo zaključijo po izpitih v njim znanem okolju. Drugi cilj, ki ga zasledujemo pri izobraževanju odraslih, je, da se na šolo vpišejo tisti odrasli, ki se želijo prekvalificirati. Ti že imajo kakšno spričevalo srednje šole ali diplomo z drugega področja in bi se želeli prekvalificirati za področje elektrotehnike in računalništva. Tretji segment, ki ga izvajamo, pa so izobraževanja na različnih področjih v okviru posameznih projektov. V zadnjem obdobju je to Munera 3. To je krovni projekt na ravni države, ki je namenjen izobraževanju zaposlenih. Država financira izobraževanja, ki so za zaposlene brezplačna.
Demokracija: Gre za projekt, kamor se lahko prijavijo le zaposleni?
Aleksandar Lazarević: Tako je. Šole skupaj z izvajalci, to je s predavatelji, objavijo različne teme, npr. tehnična komunikacija v španskem jeziku. To predavanje se oglašuje v podjetjih, zaposleni, ki jih to zanima, se nanj prijavijo. Država financira stroške predavanja, predavatelja, za zaposlenega pa je to brezplačno.
Demokracija: Po koncu predavanja podelijo potrdila?
Aleksandar Lazarević: Seveda. Gre za 50-urna predavanja, kar ni tako malo. Teme so različne, od splošnih do specifično tehničnih.
Demokracija: Kje lahko zaposleni najdejo predavanja?
Aleksandar Lazarević: Po navadi podjetja to oglašujejo na svojih spletnih straneh. Za nas to izvaja Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), ki skrbi za promocijo programov. Oni gredo tudi direktno do podjetij oziroma do institucij, organizacij in oglašujejo predavanja, ki jih financira država. Poleg tega v tem tretjem segmentu na področju izobraževanja odraslih izvajamo izobraževanja za čisto določeno tematiko. Če neko podjetje ali skupina posameznikov pokaže zanimanje za izobraževanje na nekem ozkem tehničnem področju, ki ga obvladamo, lahko tudi za take skupine izvedemo izobraževanje.
Ta področja so programiranje, razvoj spletne strani, mikrokrmilniki, internet ipd., se pravi tehnična področja, ki so vezana na računalništvo in informatiko ter seveda elektrotehniko. Obstajajo tudi programi za dokvalifikacijo, ki jih promovira Center za poklicno izobraževanje (CPI), kjer tisti, ki so že pridobili srednješolsko spričevalo ali visokošolsko diplomo, pridejo k nam na program dokvalificiranja za določeno strokovno področje, tiskanje 3-D, internet, in v okviru 200-urnega programa izvedemo izobraževanje tako na šoli (teorija) kot na delovnem mestu (praksa). Poleg naziva tehnik računalništva udeleženec pridobi potrdilo.
Kontakt:
Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana
Vegova ulica 4, 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel.: 00386 (01) 2444 350
GSM: 051 310 157
e-pošta: [email protected]
www.vegova.si