26.1 C
Ljubljana
sreda, 19 junija, 2024

Igor Ogorevc, strokovnjak za zdravje: »Ljudje smo zdravi toliko, kolikor je zdravo črevesje«

Piše: Petra Janša

Pogovarjali smo se Igorjem Ogorevcem, lastnikom podjetja AS AN, d. o. o., znanega po blagovni znamki Planet zdravja.

Začnimo pogovor s praktičnim nasvetom za naše bralce. Kaj jim svetujete ob zdajšnjih vremenskih razmerah? S čim naj krepijo svojo odpornost?

Kadar je telo prehladno, smo izpostavljeni virusnim okužbam, kadar je telo pretoplo, pa smo izpostavljeni bakterijskim okužbam. Logična posledica tega je, da viroz ne zdravimo z antibiotiki. Naloga antibiotikov je samo ena – da pobija določene seve bakterij. In če bakterij ni, nima kaj pobijati. Zato antibiotiki pri virozah niso učinkoviti.

Za primerjavo − poznamo virusno in bakterijsko pljučnico. Antibiotike zdravniki predpišejo samo pri slednji.

Točno tako. Večinoma bolezen spremljajo toliko časa, dokler ne najdejo kakšnih bakterij oziroma se telo toliko segreje, da pljučnico zdravijo z antibiotiki.

Kako pa je pri anginah, prehladih?

Za to, da dobimo prehlad, ni krivo vreme, ampak naš oslabljeni imunski sistem. Zakaj so prehlajeni samo nekateri ljudje? Če bi bilo vreme krivo za vse, bi bili vsi ljudje bolni, vse živali bi kihale, pa vemo, da to ni res.

Zakaj pa so otroci bolj izpostavljeni okužbam?

Ker so bolj bolni, zakisani.

In ne zato, ker še nimajo razvitega imunskega sistema?

Ne (smeh). Imunski sistem dela že ob rojstvu, če je otrok zdrav in če je mama zdrava. To je neizpodbitno dejstvo. Če imunski sistem pri novorojenčkih ne bi delal dobro, bi vsi umrli takoj po rojstvu. Kje se začne zdravje otroka? Pri obeh starših. Dejstvo pa je, da je za zdravje otroka bolj odgovorna mama kot oče, saj se otrok razvija in raste v mamini maternici. Nesporno pa je tudi dejstvo, da le zdrava mama lahko rodi zdravega otroka. Če mama ni zdrava, to pomeni, da ima napačne temperature v telesu. In v napačnih temperaturah je tvorjenje hormonov in encimov drugačna kot pri zdravih ljudeh, kar vpliva tudi na zdravje ploda, novorojenčka. Zakaj je povišana telesna temperatura pri nosečnicah tako nevarna?

foto: Polona Avanzo

Ja, zakaj?

Zato, ker če se temperatura plodne vode preveč poviša, pride do spontanega splava. Vse v naravi in v telesu je odvisno od primerne telesne temperature – tako tvorjenje hormonov kot tvorjenje encimov, pravilna cirkulacija, pravilen tlak, pravilen Ph, se pravi kislost telesa – in sposobnosti našega telesa, kako to temperaturo uravnava.

Potem ne drži, da so otroci glavni prenašalci virusov in bakterij?

To je popoln nesmisel. Poglejmo raje, kaj ti otroci v vrtcih jejo. Večinoma dobijo mleko, mlečni riž, sirčke, jogurtke, salamice, pa »mesek« – same živalske beljakovine. Vse to zakisa telo in povzroči hiperfunkcijo želodca, pretirano proizvodnjo želodčne kisline, kar pomeni, da so vsi nadaljnji kemični procesi v črevesju moteni.

Torej naj otroci ne bi pili mleka?

Ljudje smo sesalci. In sesalci v naravi pijejo mleko lastne mame in potem nikdar več. Enako bi moralo veljati tudi za ljudi. Kravje mleko je mleko tuje vrste in ima bistveno več beljakovin kot materino mleko, kemična sestava je popolnoma drugačna, ima več maščob in je premočno. Včasih so ženske vedele, da če ženska ni mogla dojiti, so kravje mleko razredčile s prekuhano vodo v razmerju 1:4 do 1:5. Če tega niso storile, je otrok zaradi preveč maščob in beljakovin dobil drisko in umrl.

To glede mleka verjetno velja tudi za odraslo osebo.

Logično.

Zadnjič smo se pogovarjali tudi o optimalnem vrstnem redu, kako je treba jesti, pa je to ostalo nezapisano. Nam ponovite, prosim?

Razumeti moramo, kako deluje naš prebavni sistem. Če pred hranjenjem pojemo majhno količino sladkega, s tem stimuliramo trebušno slinavko, se pravi tvorjenje inzulina.

foto: Polona Avanzo

Kaj od sladkega pa?

Košček sladkega sadja, nekaj rozin, kakšno ne preveč sladko sladico. Tu govorimo o naravnih sladkorjih. S tem stimuliramo trebušno slinavko, ki tvori inzulin in prebavne encime, s katerimi presnavljamo hrano. Brez teh nas napihuje. Potem pojemo slano hrano – najboljša je okusu primerna slana juha, ker s slanim okusom stimuliramo želodec, da začne pravilno delati. Zakaj mora biti slano? Ker je v želodcu solna kislina. Potem pojemo glavni obrok, pri katerem je dobro, da ta ne vsebuje živalskih beljakovin. Če pa so, naj jih bo malo.

Riž, krompir …?

Ja ali pa testenine, kar imamo za glavni obrok. V tem primeru sta trebušna slinavka in želodec na hrano pripravljena veliko lepše, kot če poješ samo glavni obrok. Zraven pojemo nekaj kislega, se pravi solato, saj kisel okus stimulira vranico. Če nam je dobro, lahko zraven pojemo tudi nekaj blago pekočega, ker pekoč okus stimulira črevesje in olajša izločanje blata, na koncu pa je dobro, če pojemo nekaj grenkega, saj grenčica stimulira produkcijo žolča. Če imamo dovolj žolča, laže prebavimo zaužite maščobe.

Kaj pa ljudje, ki so jim odstranili žolčnik? Zanje ta vrstni red ne velja?

To velja za vse, tako za zdrave kot za bolne. Ljudje brez žolčnika imajo defekt posebne vrste, ki v večini primerov pušča zelo krute posledice. Mogoče ne takoj, kasneje pa zagotovo.

Samo zdravniki tega ne povejo.

Zdravniki premalo ozaveščajo ljudi.

Po novem lahko obiščemo tudi lekarne, kjer nam državna zdravstvena zavarovalnica plačuje posvete, zakaj nam zdravnik predpiše zdravila. Kaj ni to malo narobe svet? Mar ne plačujemo zdravnikov, da nas zdravijo?

To je velik nesmisel. Lahko pride do situacije, da ti farmacevt pove, da to, kar ti je predpisal zdravnik, ni primerno zate. Ampak farmacevt verjetno tega ne bo rekel, ker ne sme, ker nima teh pristojnosti. To ni čisto nič drugega, kot iskanje ekstra dohodka za farmacevte, da ljudem povedo to, kar že piše v navodilih za uporabo nekega zdravila. Ljudje naj zato berejo navodila, in če v navodilih pod rubriko stranski učinki glede kontraindikacij najdejo kaj skrb zbujajočega, naj svojega zdravnika vprašajo, zakaj mu je to predpisal. Zdravnika torej, ne farmacevta, ki bo teh 45 minut bogato zaračunal državni zavarovalnici, pacient pa ne bo izvedel nič drugega, kot kar je napisano na papirčku. To je trošenje denarja in popoln nesmisel.

To, kar ste povedali o optimalnem hranjenju, vpliva na dober imunski sistem in posledično smo zdravi.

Logično. Kje je večina imunskega sistema? V črevesju. Tako kot deluje naše črevesje, naša prebava, oziroma kakršna je temperatura v našem trebuhu, tako deluje naš imunski sistem. In spet pridemo do tega, da če jemo preveč živalskih beljakovin, to zaradi pretirane količine želodčne kisline, ki je potrebna za prebavo beljakovin živalskega izvora, pregreva v prvi fazi celoten prebavni sistem in celotno telo. In če je temperatura previsoka, to pomeni pretirano delovanje žlez in slabše delovanje organov. Zakaj se ljudje, ki jejo meso in mleko, na začetku počutijo dobro? Ker jim ta hrana naredi več hormonov in se počutijo dobro, ampak to je kratkega daha. V momentu se segrejejo in se potem tudi hitro ohladijo.

Zakaj se ste se v podjetju Planet zdravja začeli ukvarjati s področjem termoregulacije? Zaradi izkušenj?

V prvi vrsti zaradi lastnih potreb po preživetju.

foto: Polona Avanzo

Kako ste ugotovili, da telo deluje na podlagi temperature, termoregulacije?

Žena je bila zaposlena v bolnišnici, kjer so bolnikom vsak dan merili telesno temperaturo. Ker imajo nekateri ljudje glavo, da razmišljajo, je videla, da je bila temperatura pri večini resno bolnih ljudi nizka. Vprašala je zdravnika, zakaj je tako. Zdravnik ji je odgovoril, da to ni pomembno, da naj napiše kar 36˚C, čeprav je bila 34 ali celo 33˚C. Če izmerimo telesno temperaturo rakavim bolnikom v terminalnem stadiju ali že malo prej, imajo vsi močno znižano telesno temperaturo. Na primer pri bolniku z rakom pljuč lahko že po temperaturi vidimo, v katerem delu pljuč je težava. Vzameš dva termometra, ju daš pod obe pazduhi in vidiš razliko. Povem vam iz prakse, da če je temperaturna razlika več kot 1,2˚C in če telo tega ni zmožno samo urediti v sedmih dneh, imamo resne težave z zdravjem. Tam, kjer je prehladno, tam imamo defekt. Enako je praksa pokazala pri ženskah, ki so imele raka reproduktivnega sistema – ko smo pomerili temperaturo v dimljah, je bila razlika med levo in desno stranjo tudi do 3˚C. Vedeti moramo, da ko merimo temperaturo, merimo temperaturo limfnega sistema, ne temperature krvi. Pod pazduho in v dimljah je namreč center štirih limfnih krakov. In limfni sistem je naš imunski sistem, to je naš obrambni mehanizem. Zato je meriti temperaturo samo na enem delu telesa površnost.

Za prvo silo je verjetno dovolj, da vidimo, da je nekaj z nami narobe?

Če je temperatura povišana. Kaj pa, če je prenizka? Na to pa nihče ne reagira, pa so patologije veliko hujše v podhlajenem telesu kot v pregretem. Mislite, da je človek samo takrat bolan, ko ima vročino? Ne. Človek je smrtno bolan, kadar ima prenizko temperaturo.

In na podlagi ženine izkušnje v bolnišnici sta se odločili za pristop zdravljenja na podlagi termoregulacije telesa.

Točno tako. Spomnim se, da sem imel kot otrok stalno prehlade, po odstranitvi mandljev pa stalno pljučnice. Spomnim se traku, ki so ti ga dali na čelo in se je obarval. Že takrat sem to spremljal, ne da bi karkoli vedel o tem. Če se nisem dobro počutil, sem ga dal na čelo in videl, ali imam previsoko ali prenizko temperaturo. To sem ozavestil šele veliko kasneje.

Tri barve je imel ta trak, modro, zeleno in oranžno rdečo.

Ja. Z razlogom. Kot sem rekel, prenizka temperatura je nevarnejša od previsoke. In ko je to merjenje telesne temperature dobilo smisel, sem začel razmišljati, kam bi lahko šel na študij, saj nihče tega ne ponuja. Zato sva morala to znanje razviti sama. Če sva hotela to narediti, je bilo treba razmišljati čisto zunaj medicinskih okvirov.

Zakaj pri zdravljenju uporabljate večinoma olja?

To je dobro vprašanje. Olja so lipidi, maščobe. Metabolizem maščob v človeškem telesu je zelo drugačen kot metabolizem drugih hranil. Večina maščob oziroma lipidov se absorbira direktno v limfni sistem in le majhen del gre naprej v prebavni sistem, kjer jih razgradi žolč. Kar pomeni, da s kvalitetnimi maščobami direktno vplivamo na naš imunski sistem, se pravi na limfni sistem, na cirkulacijo limfe. To pomeni, da je tehnologija, ki jo uporabljamo, izredno precizna, olja morajo biti vrhunske kakovosti, iz vrhunskih surovin. Biti morajo hladno stiskana, nerafinirana in nefiltrirana. O tem smo tudi že govorili, da je vsako rafinirano olje kancerogeno, saj gre pri njih za transmaščobe. O tem nočejo govoriti, a je to prva stvar, ki jo je pri tem treba izpostaviti. Celo Evropska komisija je poslala priporočilo o tem. Zgodilo pa se ni nič.

Verjetno zato ne, ker je v ozadju velika industrija, gastronomija …

Ne gre za to.

Za kaj pa? Potrebujejo bolne ljudi?

Če hoče medicina delati, potrebuje bolne ljudi.

Verjetno bi se gastronomija hitro prilagodila trendom …

Res dobre restavracije, ki spoznajo čare hladnih nerafiniranih olj, jih s pridom uporabljajo, ker tu pridejo zraven tudi vrhunske začimbe – s tem lahko kreiraš okus, barvo, vonj … Orehovo olje na primer mora imeti vonj in okus po orehu, ne po vodi. Če ga nima, s tem oljem ni nekaj v redu. Z rafiniranjem se iz olj izločijo voski, maščobe, vonjave in barvila. Rafinirano olje je v bistvu odpadek pri pridobivanju repromateriala za industrijo barv in lakov. Kdo je bil nekoč proizvajalec jedilnega olja? Oljarica Kranj, ki jo je imel Color Medvode in Helios Domžale. To sta bili proizvodnji voskov in smol za kemično industrijo. Rafinirano olje je odpadek, ki ga dajejo ljudem. To je čista zloraba. To je približno tako, kot da bi v avto dal prežgano olje, ki je svoje že svoje. S temi olji se dobesedno zastrupljamo.

Podjetje se je v 25 letih delovanja tako razvilo, da ste dosegli to, da boste prihodnjo pomlad specializantom v Ameriki predavali prav o termoregulaciji, o čemer smo nedavno pisali.

Res je. In ponosni smo na to.

Mogoče lahko povemo še kaj o postu. Večkrat slišimo, da je treba telo postiti, da se prečisti. Kaj menite?

Post je zelo smiselna zadeva, a najprej naj dorečemo pojem posta. Post za večino ljudi obstaja za uro ali dve, to je čas, ko ne jemo. Naslednje, kar je, da en dan v tednu ne jemo, kar je zelo smiselno. Nekateri se odločijo tudi za nekajdnevni post, so ljudje, ki se postijo teden, 14 dni do 40 dni kot traja veliki post, ko se pijejo samo tekočine. Tako bom rekel: vsak post je za telo dobrodošel. Ampak preden se odločimo zanj, je dobro, da vemo nekaj stvari. Če smo podhlajeni, post ni najbolj pametna izbira, ker s postom ne pridobivamo kalorij in se telo ne greje. Če traja post več kot štiri dni, svetujemo, da ga izvajamo, ko je zunaj toplo.

Poleti torej.

Najbolje. Tudi narava nam sama pove, da se takrat poje največ sadja, zelenjave, se pravi lahke hrane, ki nima veliko kalorij. Pozimi se lotiti daljšega posta pri resnih težavah z zdravjem, je lahko kontraproduktivno. Ni pa neposredno škodljivo.

Smiselno je torej, da pred postom ugotovimo, v kakšnem zdravstvenem stanju smo.

Da. In da v času posta poleg sadnih sokov, čajev uživamo tudi določena olja po žličkah. Zakaj se ukvarjamo z olji? Prvič zato, kot smo že omenili, ker se absorbirajo direktno v limfni sistem in tako lahko direktno komuniciramo z imunskim sistemom. Drugače se ne da, kar vidimo tudi, kaj se dogaja s cepivi. Drugič. Olja so naravni vir v maščobah topnih mineralov, pri čemer vemo, da je večina mineralov topna v maščobah.

Vitamin C?

Vitamina C v oljih ni. V oljih so tudi vitamini, ampak topni v maščobah, kar pa vitamin C ni. Ta je topen v vodi. Olja so naravni vir vitaminov A, D in K – ti pa so topni v maščobah. Vsako olje ima te vitamine, če ni rafinirano. Če je rafinirano, je zadeva prazna. V procesu rafiniranja se olje segreje tudi do 270˚C, kar je absolutno prežgano. Pravijo, da prežgana maščoba ni zdrava, rafinirano olje pa je ok. To lahko reče samo nekdo, ki je popoln analfabet.

Vrnimo se k mineralom v oljih.

V oljih je ogromno mineralov, ki jih limfni sistem takoj absorbira. Te ima telo na razpolago tukaj in zdaj. Zato je tudi pozitivna reakcija pri ljudeh, ki pridejo k nam, takojšnja – v minuti ali dveh se ljudje počutijo bolje. Če telesu daš tisto, kar potrebuje, in v taki obliki, da je takojšnja absorpcija, je tudi reakcija takojšna. V oljih so praktično vsi minerali, kot so kalcij, kalij, magnezij, cink, selen, železo, baker, silicij, samo da jih imajo nekatera olja več, druga manj.

In vi veste, kako je s tem …

Mi smo ta olja natančno analizirali, vemo, kateri minerali so v naših izdelkih, kako so dostopni. Na osnovi krvne slike točno vemo, kaj telo potrebuje in v kakšni obliki. Če imamo zdravstvene težave, je koristno, da pridemo na pregled in ne delamo stvari na pamet.

Posledično se lahko tudi postimo dalj časa …

Da.

Kako pa bi bil videti enodnevni post?

En dan pijemo samo vodo. To je za telo idealno. Takrat se vklopijo, laično rečeno, rezervni mehanizmi izgorevanja, saj telo za delovanje potrebuje toploto, kalorije, izgorevanje in telo začne to jemati iz rezerve. To je dobro in koristno. V vsakem primeru pa mora tisti, ki se odloči za post, vedno poslušati svoje telo. Če se ne počuti dobro, da mu sladkor pada, da je preveč utrujen, mora s tem prekiniti. Ne izzivati telesa. Večina ljudi, ki se posti, se prvi dan počuti malce nenavadno, sploh zvečer, ko bi radi nekaj pojedli. Drugi dan je že boljše. Tretji dan pa je naše telo skrajno veselo in zadovoljno. Počutimo se nemogoče dobro, ker ne jemo, saj se telo čisti in porablja rezerve.

Telo kuri tudi slabe stvari v telesu?

Seveda. Vse. To je čiščenje telesa.

Pijemo samo vodo?

Lahko tudi nesladkane zeliščne čaje. Ne priporočamo sadnih čajev zaradi kisle reakcije. Kaj je tudi nujno pri postenju? Da tudi če ne jemo, skrbimo, da gremo vsak dan na blato. Če ne gremo na blato, si moramo narediti klistir ali pa vzeti kakšno blago odvajalo.

Nekateri se poleg enodnevnega posta v tednu tudi klistirajo enkrat na teden.

Odlično.

Veliko znanja imate v Planetu zdravje …

Da sva z ženo prišla do statusa profesorja na fakulteti za naturopatijo, je bilo treba pokazati veliko znanja, ki je podkrepljeno z znanstvenimi študijami. V to sva vložila ogromno časa, energije, znanja in denarja, saj so v ozadju tudi klinični preizkusi, testiranje na ljudeh, sodelovanje na kongresih, kjer sva študije objavila zaradi pridobitve referenc itn. Zadnje čase se pojavlja ogromno študij, kjer najbolj resne univerze na svetu testirajo in financirajo študije vpliva hrane na telo. Tukaj imam primer študije iz obdobja med letoma 2002 do 2006. Šlo je za študijo, ki je jasno pokazala, da vegetarijanska dieta bistveno zmanjša pojavnost diabetesa tipa 2. Pa mi kdaj to vidimo v praksi? Tu je na primer tudi študija, kako maščobe, lipidi vplivajo na telesno težo itn. V znanosti je to vse že dokazno, samo v praksi tega žal ne upoštevajo. Največjo študijo vpliva hrane na telo je naredil ddr. Colin Campbell, ki je izdal knjigo Kitajska študija, na katero ni ugovora. Medicina in farmacija sta modro tiho. Ljudje smo ustvarjeni kot rastlinojeda bitja. To potrjujejo anatomija, fiziologija, imunologija … in če te naravne zakonitosti ne upoštevamo, zelo hitro zbolimo. Kako je bilo v logičnih časih? Kakšna je bila vloga zdravnika v antični Grčiji? Vsaka vas je imela svojega zdravnika. Ta je imel vse časti in privilegije, dokler so bili vaščani zdravi. Ko je prišla bolezen in je ni znal pozdraviti, so ga nagnali. Kako pa je danes? Čim več je bolnih, bolje so zdravniki plačani. Zato tudi ni vprašanje v javnem zdravju, ali je premalo zdravnikov, bolnih ljudi je preveč! To je narobe! Ni več zdravih ljudi. Rezultat zadnjih petdeset let javnega zdravja je ta, da praktično ni več zdravih ljudi oziroma so tisti, ki upoštevajo smernice javnega zdravja, vsi po vrsti bolni. To je narobe!

Naj sklenemo; kot smo dejali na začetku, se zdravje začne že v materinem telesu.

Zdravje se začne že nekaj mesecev pred spočetjem otroka. Če je mama zdrava, bo zdrav tudi otrok. In če ponovim, javno zdravje se začne in konča pri hrani. Ljudje smo zdravi toliko, kolikor je zdravo črevesje.

(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine