0.6 C
Ljubljana
petek, 3 decembra, 2021

Dravograd, občina s posluhom za najšibkejše

Piše: Petra Janša

Prejšnji torek sva s fotografinjo obiskali občino Dravograd. Kako pomembna je tako imenovana tretja razvojna os, sva se (znova) prepričali, ko sva se vozili skozi Šaleško dolino, Velenje do Slovenj Gradca in naprej do Dravograda.

Dravograd je geografsko središče Koroške, ki leži na stičišču dolin treh rek: Drave, Meže in Mislinje, na SV delu Slovenije ob meji z Avstrijo. Obdajajo ga gozdno bogata hribovja Strojne na zahodu, Kozjaka na severu in Pohorja na jugu. Košenjak je najvišji vrh občine in Kozjaka ter je visok 1522 m. Površina občine je 105 km². Tu živi 8.863 prebivalcev, največje naselje je Dravograd, v katerem živi 3.414 prebivalcev, sicer pa je štiriindvajset naselij zaokroženih v območja krajevnih skupnosti Dravograd, Črneče, Libeliče, Šentjanž pri Dravogradu in Trbonje. Dravograd je srednje velika občina med dvanajstimi v Koroški regiji. Drava deli Dravograd na dva dela, povezana z mostovi in s hidroelektrarno. Zaradi tranzitnega značaja sta tu od nekdaj cveteli trgovina in obrt, ki se ji je kasneje pridružila industrija; strnjena v ekonomski coni ob sotočju rek Meže in Mislinje v Otiškem Vrhu ne posega v naravno dediščino prostora.

Uspešna županja

Ob prihodu na sedež občine Dravograd sva morali s fotografinjo pokazati potrdilo PCT in osebni dokument. Nato so naju peljali v pisarno županje Marijane Cigala, dr. vet. med. (NSi), ki funkcijo opravlja že peti mandat. V času obiska so na občini zaključevali proračun za prihodnje leto. V času, ko je županja Marijana Cigala, se je proračun občine za nekajkrat povečal – sedaj je med 14 in 14,5 milijona evrov. Županja pohvali sedanjo vlado zaradi povišanja povprečnin za občine, kar se vidi tudi na samem premoženju občine. Po županjinih besedah je to prej znašalo 6,7 milijona evrov, z letošnjim letom pa se bo povečalo na 93 milijonov evrov, in sicer tudi na račun projekta oskrbe s pitno vodo v Dravski dolini. »Imamo dobre uslužbence, ki se znajo prijavljati na evropske razpise.« Omeni projekte opremljanja industrijskih con, zgraditev in obnovo vodovoda, kanalizacije, šol in vrtcev. Od šestih osnovnih šol, ki jih imajo v občini, so zgradili pet novih, dve telovadnici, dva samostojna vrtca, enega bi še morali. Obnovili so tudi vrtca v Libeličah in Trbonjah, ki sta v sklopu šol. Kot je bilo razumeti iz pogovora, je včasih težko usklajevati želje in potrebe vseh prebivalcev v občini, ki obsega tako mesto kot podeželske vasi. To se je najbolj videlo pri graditvi vetrnic za vetrno elektrarno.

Dvorec Bukovje je prišel pod upravljanje občine kot center kulture in umetnosti, prej pa je bila v njem kasarna JLA. (foto: Polona Avanzo)

Posluh za najšibkejše

»Pohvaliti pa moram našega mladega ministra (za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) Janeza Ciglerja Kralja, ki je Dravograjčan.« Kot pravi županja, je eden prvih ministrov, ki je prišel pogledat tamkajšnji dom za starejše. »Mogoče so že kdaj prej obiskali dom, a on je prvi, ki nas je prišel vprašat, ali kaj potrebujemo. Po navadi komunikacija poteka v obratni smeri, od nas do ministrov. Videl je, da res potrebujemo nov center za socialno delo, za katerega država več kot dvajset let ni imela denarja. Sedaj pa bomo imeli center, primeren za naše potrebe,« zadovoljno pove županja Cigala in doda, da so si ob tem izborili tudi tri manjša socialna stanovanja za invalidne in starejše osebe, kjer je »pri roki« tudi vsa potrebna infrastruktura, kot sta zdravstveni dom in avtobusna postaja. Prav tako je minister pomagal, da je Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna pridobil dislocirane enote. »V občini Dravograd bomo tako zgradili dve hiši, v katerih bodo po štiri stanovanja, tako da bodo lahko tu živeli tisti, ki ne potrebujejo vsakodnevnega nadzora CUDV. Zdi se mi, da je na tem področju narejen velik preskok.«

Zgradili so javno-zasebni šestoddelčni vrtec za 120 otrok Kronica v Šentjanžu. (foto: Zdenko Kupčič)

Veliko gradijo

Nedavno so zgradili in odprli nov vrtec Kronica v Šentjanžu. Projekt v vrednosti 4,5 milijona evrov so zgradili v javno-zasebnem partnerstvu. Županja je tudi predsednica Sveta Koroške regije in vodi 50 milijonov evrov vreden projekt preskrbe s pitno vodo v Dravski dolini, ki pokriva 5 občin, in sicer Dravograd, Muto, Vuzenico, Radlje ob Dravi, Podvelko, z vodo pa bodo preskrbeli 17.000 prebivalcev. Kot pravi županja, morajo občine ta projekt financirati v višini 15 odstotkov, preostalo so evropska sredstva. Dela so se začela leta 2016, konec tega meseca pa se projekt končuje.

Obnovili so stari most, ki je danes namenjen kolesarjem in pešcem ter je del mednarodne kolesarske poti. (foto: Občina Dravograd)

Turizem, kultura in zgodovina

V občini Dravograd veliko stavijo tudi na turizem, kulturo, zgodovino – za to so posebej v dvorcu Bukovje ustanovili zavod DRAVIT, dravograjski Javni zavod za šport, turizem, kulturo in mladinske dejavnosti. Županja nama pove, da so imeli srečo, ker jim je še prva vlada Janeza Janše omogočila, da je dvorec Bukovje prišel pod upravljanje občine kot center kulture in umetnosti, prej pa je bila v njem kasarna JLA. Dvorec sva si ogledali tudi s fotografinjo in se seveda strinjali z županjo, da si ga je res vredno ogledati in prisluhniti zgodbi o njegovi usodi. O dvorcu velja napisati poseben prispevek, zdaj omenimo le, da v njem lahko prenočite, uredili pa so tudi sobe za kolesarje, saj mimo vodi trasa mednarodne kolesarske poti ob Dravi. Kot pravi županja, v njem odpirajo tudi Infocenter Bobrček, ki je projekt Unescovega globalnega geoparka, v njem pa sodeluje pet slovenskih in devet avstrijskih občin. Občina Dravograd deluje tudi v Združenju Pohorje in Združenju Šempetri Slovenije. »V grad smo veliko vložili, med 1,3 do 1,5 milijona evrov,« pravi županja. V času najinega obiska so v dvorcu odpirali tudi Kavarnico, v kateri bodo na ogled ohranjeni prvotni zidovi dvorca.

Prihodnje leto bodo začeli graditi nov zdravstveni dom. Vrednost investicije je več kot 4 milijone evrov. (foto: Občina Dravograd)

Razvito podjetništvo

V občini nimajo veliko brezposelnih, saj je veliko prebivalcev Dravograda zaposlenih v sosednji Avstriji. Sicer pa imajo dobro razvito podjetništvo, zgradili so že dve obrtno-poslovni coni, delajo pa tretjo, ki bo končana do leta 2023. Vrednost slednje je 2,6 milijona evrov. »Že od leta 2016 smo čakali, da bodo regionalne vzpodbude zaživele. Hvaležna sem sedanji vlado, da jih je potisnila naprej.« Potrebujejo tudi nov most čez reko Mislinjo, ki bo povezal omenjeni obrtno-poslovni coni. Železnica ne deluje, kar jim zelo manjka, saj bi lahko ves tovor preusmerili tja.

Načrti do konca mandata

V pogovoru z županjo Dravograda izvemo tudi, da bodo v občini prenovili staro stavbo v mestnem jedru, v kateri bo osem novih stanovanj, gradijo pa tudi medgeneracijsko hišo. V načrtu za obdobje 2022–2023 je zgraditev učnega ribnika blizu reke Drave. Naslednje leto pa bodo začeli graditi nov zdravstveni dom. Vrednost investicije je več kot 4 milijone evrov. Ob tem so v občini rešili tudi težavo s pomankanjem zdravniškega kadra, saj so se odločili štipendirati zdravnike za delo v novem zdravstvenem domu. Iz starega zdravstvenega doma pa bodo naredili stanovanjski objekt, podobno, kot so naredili v primeru starega gasilskega doma, ko so zgradili novega. Do konca mandata županja načrtuje še asfaltiranje cest in nadaljevanje graditve kanalizacije ter »kup drobnih projektov, ki so v teku«.

Zadnje novice

Sorodne vsebine