Piše: Lea Kalc Furlanič
»Če kupujemo lokalno pridelano hrano, prispevamo h konkurenčnosti domačih pridelovalcev, k trajnostnemu razvoju in poskrbimo za boljšo kakovost kupljenega. Lokalno pridelani slovensko sadje in zelenjava so zaradi krajših prevozov bolj sveži, na naš krožnik praktično pridejo z njive ali drevesa. Navadno so obrani, ko so najbolj zreli, zato vsebujejo največ hranil,« poudarjajo na kmetijskem ministrstvu.
Eden večjih lokalnih pridelovalcev v Sloveniji, podjetje Paradajz, bolj znano pod blagovno znamko Lušt, ki ima svoje nasade v Renkovcih v Prekmurju, pri tem izpostavlja, da ko kupujemo domače, kupujemo proizvode in pridelke, ki jih lahko sami preverimo, kako so pridelani in shranjeni.
Kupci bi morali bolj podpreti domače pridelovalce
Direktor tega podjetja Kristjan Magdič pravi: »Denar, ki ga zanje namenite, ostane doma. In ker so naša podjetja družbeno odgovorna, iz tega denarja tudi finančno lahko podpirajo športnike, društva in druge.« Ocenjuje sicer, da se ta miselnost slovenskih potrošnikov spreminja na bolje, vendar bi morali vseeno bolj podpreti drug drugega. In četudi vseh pridelkov ne moremo kupiti v Sloveniji, ker vseh ne pridelamo, jih je vendarle večina slovenskega izvora, zato je nesmiselno, nadaljuje sogovorec, kupovati tuje. Prav paradižnik je dokaz te nesmiselnosti – tisti iz tujine je namreč obran še zelen, zato ne vsebuje vseh sestavin, je skladiščen in prepotuje dolgo pot. Večino svojega paradižnika Paradajz proda v Sloveniji, k temu nagovarjajo predvsem kupce, ne pa trgovcev.
Magdič še opozarja: »V Sloveniji bi morali še veliko narediti, da bi spremenili miselnost. Avstrijci denimo kot potrošniki ravnajo zelo domoljubno, saj kupujejo v večini domače pridelke, ker vedo, da bodo s tem pomagali domačim pridelovalcem. In prijazni so tudi do tujih vlagateljev. Pri nas pa imamo povsem drugo prepričanje: po eni strani odganjamo tuje vlagatelje, po drugi strani pa v trgovinah, predvsem zaradi lepih, privlačnih embalaž, posegamo po tujih pridelkih in izdelkih, ki pa so tudi sporni in slabe kakovosti. S tem denar odteka v tujino.«
Nas bo kriza zaradi posledic vojne spametovala?
Morda pa nas bo kriza zaradi posledic vojne v Ukrajini, ki jo bomo po vsej verjetnosti imeli ne samo na trgu energentov, ampak tudi drugje, nekoliko prisilila, da bomo kupovali več lokalnih pridelkov. Lendavski župan Janez Magyar na vprašanje, ali v njihovi občini, znani tudi po pridelavi žit, zaradi vojne že razmišljajo, da bi povečali pridelavo teh in tudi drugih poljščin, primernih za osnovna živila, odgovarja: »Sankcije zoper agresorja na Ukrajino bodo zagotovo povzročile težave tudi v kmetijstvu. Vemo, da se bo to uspelo razmeram prilagoditi. Ne nazadnje je država za prestrukturiranje kmetijstva zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov. Kot občina intenzivno prodajamo kmetijska zemljišča in s tem omogočamo, da še v večji meri zaživijo dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Občina se poleg tega med drugim razvija oziroma preobraža v zeleni turizem, kjer z večino destinacij (Stolp Vinarium, Zip-Line Vinarium, Čez mesto Lendava do Stolpa Vinarium, Adrenalinski center Vinarium, Razpršeni hotel Vinarium) aktivira povpraševanje po doma pridelanem.«
Sicer pa na severovzhodnem delu Slovenije, kjer leži tudi občina Lendava, kakovost zemlje omogoča pridelavo vseh kmetijskih pridelkov, cenam na trgu pa se pridelovalci prilagajajo s proizvodnjo. Tako največ pridelujejo pšenico, koruzo in oljno ogrščico. Sicer pa pridelujejo vse druge sezonske pridelke, kot so krompir, buče, sezonsko sadje in zelenjava. Te pridelke, še navajajo na občini, v pretežni meri prodajo na trgu (pšenica, koruza, oljna ogrščica), sezonska pridelava zelenjave in sadja se pretežno porabi za domače potrebe v gospodinjstvih, nekaj tega pa se proda tudi za trg. Nekaj ekoloških kmetij doma pridelano proda svojim rednim odjemalcem. Veliko produktov se tudi predela (bučno olje, med, marmelada …).
Občinska mreža pridelovalcev in ponudnikov
In kako imajo v občini razširjeno mrežo pridelovalcev in ponudnikov lokalnih pridelkov in izdelkov in s katerimi se lahko najbolj pohvalijo? »V letu 2020 smo kot občina začeli zbirati podatke v bazi o lokalnih pridelovalcih in ponudnikih, da bi se ti hitro in enostavno povezali s potencialnimi kupci. Pozvali smo vse, ki bi lahko zagotovili doma pridelano jagodičevje, zelišča, začimbe, čaje, jajca, ekološke pridelke/izdelke, med, kis, bučno olje, mlečne izdelke, orehe, mak, lešnike, sadje, zelenjavo. Poziv je bil namenjen tudi rejcem živine, vključno z redkimi vrstami, kot so mangalica, škotsko govedo, sivo govedo, ameriški jeleni, ekološko rejena živina in divjačina, in tudi tistim, ki ta čas še nimajo registrirane dejavnosti ali ne opravljajo kmetijske dejavnosti. Rezultat poziva je 31 ponudnikov vse od sadja, zelenjave, vina in doma varjenega piva pa do medu, bučnega olja, lešnikov, zelišč in tudi kozmetičnih izdelkov.«
Občina lokalnim pridelovalcem pomaga na več načinov: vzpostavila je Domačo tržnico, ki jo mesečno organizira in upravlja občinski Zavod za turizem in razvoj. Na tržnici prodajajo domače pridelke in izdelke ter ekološke pridelke, imajo kulinarično ponudbo, kjer obiskovalci lahko okusijo domače jedi (v prvi vrsti langoš), degustirajo pa se tudi vina iz okoliških goric, ki jih je mogoče kupiti.
Poleg tega občina prodajo doma pridelanega pospešuje prek t. i. projekta Razpršeni hotel Vinarium (turizem v zidanicah), ki živi že dobra tri leta. »Kot župan sem vse pridelovalce povezal s ponudniki nastanitvenih turističnih objektov. Prodaja lokalno pridelanega se med drugim vključuje med naše destinacije kot Stolp Vinarium, TIC Lendava in vedno ob velikih festivalskih etno kulinaričnih dogodkih (Bograč fest, Lendavska trgatev, Etno kulinarični dogodek),« sklene Janez Magyar.
Anton iz Kamnika zagotavlja kakovost tradicionalnih okusov
Blagovna znamka Anton izvira iz bogate zapuščine kamniške mesarske obrti s skoraj 700-letno tradicijo. Vzreja živali poteka v lastni vertikalni verigi na farmah skupine Ihan in kooperacijskih kmetijah v skladu s ciljem, da bi zagotovili etično in odgovorno ravnanje z živalmi in hkrati dosegli najvišjo kakovost mesa.
Z nakupom slovenskega mesa varujemo okolje, podpiramo slovensko kmetijstvo in izberemo zagotovljeno kakovost. Skrbno nadzorovano pot od rejca do mize potrjuje certifikat International Food Standard, ki združuje zahteve sistema HACCP s pravili dobre proizvodne, poslovne in higienske prakse, sledljivosti in označevanja živil. Živina, vzrejena v Sloveniji, je podvržena izredno strogemu veterinarskemu nadzoru, kar bistveno zmanjšuje tveganja, povezana z varnostjo živil. Pod nadzorom je tudi priprava krmil, izvaja se stroga kontrola razmer med transportom, pregled pred zakolom in po njem ter preverjanje kakovosti mesa in izdelkov, še preden pridejo na prodajne police. Kakovost govejega mesa potrjuje tudi certifikat nacionalne sheme kakovosti »Izbrana kakovost«, ki se nanaša na sestavo, okolju prijazno rejo, kakovost in hitrost predelave surovin, dobro živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja in dolžino transportnih poti. Kratke transportne poti in čas zmanjšujejo tveganja izpostavljenosti biološkim, kemičnim in fizikalnim dejavnikom ter zagotavljajo svežino, ki je za najboljši okus mesa in izdelkov zelo pomembna.
Odličnost Antonovih izdelkov potrjujejo številne medalje in priznanja. Na mednarodnem ocenjevanju AGRA so izdelki Anton prejeli vrsto zlatih in srebrnih medalj, z najvišjim priznanjem »šampion« pa so bili nagrajeni Kamniški odščipanci in Zlata mortadela Anton, ki je narejena izključno iz najkakovostnejšega mesa in slanine slovenskih prašičev s kontroliranim poreklom in genotipom. Še posebej smo ponosni, da so nas za novosti nagradili tudi potrošniki. V letošnji neodvisni raziskavi Nielsen so Leskovački čevapčiči prejeli najvišje ocene potrošnikov in
tako pridobili pečat Izbran produkt leta 2022, lani pa so potrošniki pečat podelili tudi Kamniškim odščipancem in telečjim hrenovkam. V bogati ponudbi mesnih izdelkov, pasteriziranih in presnih mesnin v trgovskih sistemih in lastnih maloprodajnih mesnicah najdete tudi širok nabor izdelkov brez glutena, laktoze, soje, umetnih barvil in E-jev.
Prejete nagrade in zaupanje potrošnikov potrjujejo pravo smer v prepletu tradicije in razvoja novih, bogatih receptur z uporabo dnevno svežega svinjskega in govejega mesa. Ko izberete blagovno znamko Anton, lahko zaupate, da je bilo meso vzrejeno in predelano v skrbno nadzorovanih razmerah, saj temelji na dolgoletni tradiciji mesarske obrti v lokalnem kamniškem okolju in prepričanju, da je le najboljše dovolj dobro.
