Piše: Petra Janša
V Občini Škocjan Jože Kapler (SDS) opravlja funkcijo župana že tretji mandat, in sicer od leta 2010. Poleg županovanja skrbi za svojo turistično kmetijo, zato je navajen trdega dela. »Delo je tista vrednota, ki nas pelje naprej.«
Občina Škocjan se razteza kar na 60 km² s 120 km lokalnih cest. V njej živi 3.400 prebivalcev. »Po obsegu smo kar velika občina, po številu prebivalcev pa ne,« pripoveduje Kapler in doda, da občina šteje 39 vasi in zaselkov. »Tu se ljudje pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, predvsem z živinorejo, a v bistveno manjšem obsegu kot nekoč. Manjše kmetije namreč ne zagotavljajo dostojnega preživetja, zato glavnina ljudi hodi v službo,« pravi župan. Največ se jih na delo odpravi v Novo mesto, v tovarni Krka in Revoz, veliko pa jih dela v domači občini, tudi v podjetju strešnih kritin Bramac. »Prav tako pa ljudem dajejo delo lokalni podjetniki in obrtniki.«
Občinski proračun
Občinski letni proračun se zadnja leta giblje med petimi in šestimi milijoni evrov. »Poleg osnovnega financiranja iz dohodnine, povprečnine, nadomestila za stavbna zemljišča so pomembna še sredstva, ki jih pridobimo za različne projekte. V zadnjih štirih letih smo veliko naredili na cestni infrastrukturi. Na regionalnih cestah smo zgradili pločnike za pešce in postavili javno razsvetljavo,« pripoveduje župan Kapler. »Glede na to, da 30 let ni bilo na tem delu postorjenega skoraj nič, se je v zadnjih letih to spremenilo. Govorimo o sedmih milijonih evrov investicij, kar je za občino velik prispevek,« razlaga Kapler. Pomemben projekt so po njegovih besedah hidravlične izboljšave, za katere so poleg svojih sredstev pridobili tudi 2,8 milijona evra nepovratnih evropskih sredstev. S tem so obnovili vodovod. Glavnina vasi in zaselkov je tako opremljena z vodovodom. Zmenjali so tudi neprimerne azbestne cevi. »Nekateri zaselki še nimajo javnega vodovoda. A tudi na te niso pozabili, saj se bodo prijavili na razpise za nepovratna sredstva. Župan omeni tudi večji vodovod med občinama Šmarješke Toplice in Škocjanom, konkretneje za Vinji vrh, kjer so v letu 2021 pristopili k projektiranju in pobiranju služnosti. »Projekt je z vidika načrta končan in podan na upravno enoto za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zdaj čakamo na razpis nepovratnih sredstev in upamo, da bomo uspešni.«
Sodelovanje med občinami
Župan zadovoljno pove, da največ sodelujejo z občinama Šentjernej in Šmarješke Toplice. »Prej sem že omenil hidravlične izboljšave. Šlo je za projekt mestne občine Novo mesto, Straže, Šentjerneja, Šmarjeških Toplic in Škocjana. To je bil skupni projekt petih občin v vrednosti 26 milijonov evrov. Financirali smo ga iz kohezijskih sredstev. Glavnina projekta je končana, pričakujmo pa še nepovratna sredstva. Pogajamo se z ministrstvom za okolje in prostor in upam, da bomo uspešni pri tem.« Kot lahko razberemo iz pogovora, je sodelovanje z vlado dobro. »Poudarjam, da smo željni projektov in investicij. Če gledamo na krizni leti 2012 in 2013, ni bilo investicij. Zdaj je popolnoma drugače. To ohranja delovna mesta, rast gospodarstva, socialni mir, po drugi strani pa se izboljšuje kakovost življenja na podeželju. Občina Škocjan ima namreč izjemno lego. Sam center je oddaljen 3 kilometre od avtoceste med Zagrebom in Ljubljano. Tudi iz tega razloga čutimo priseljevanje od drugod.«
Poslovna cona
Kapler nadaljuje, da so v Dobruški vasi zgradili poslovno cono in jo infrastrukturno opremili do druge faze. »V letu 2018 smo pridobili 800.000 evrov nepovratnih evropskih sredstev. Poleg tega smo vložili še milijon evrov iz občinskega proračuna,« pravi Kapler in doda, da je v prvi fazi leta 2013 vrednost nepovratnih sredstev znašala milijon sto tisoč evrov. »Tako smo skupno v vseh teh letih vložili več kot tri milijone evrov v komunalno infrastrukturo.« Zadnja pridobitev je zgraditev krožišča. »Tako so izpolnjeni vsi pogoji za novega investitorja.« Župan nam zaupa, da so glavnino zemljišč že prodali, njihova pričakovanja pa so odpiranje novih delovnih mest, vendar so se zaradi situacije v avtomobilski industriji stvari nekoliko upočasnile.
Zeliščarski center
Prek LAS (lokalna akcijska skupina) so v občini Škocjan pridobili sredstva za Zeliščarski center. »Zaradi neustreznega gradbenega dovoljenja smo namesto 200.000 pridobili le 40.000 evrov. Razliko smo pokrili iz lastnega proračuna in projekt kljub vsemu uspešno končali,« pravi župan in doda, da bodo projekt nadgradili s 70.000 evri nepovratnih sredstev ter znotraj Škocjana obnovili brv čez potok Radulja v vrednosti 90.000 evrov tudi iz evropskih sredstev. »To je zdaj v sklepni fazi.« Kot pravi župan, je Zeliščarski center zgodba, ki se je začela leta 2017. »Gre za 10 ha zemljišča, ki je bilo v delni lasti Občine Škocjan, drugi del je bil v lasti agrarne skupnosti. Nekaj je travnikov, nekaj pa gozda. V enem delu so v starem slogu postavljeni lesena hiška, kozolec in svinjaki, ki skupaj tvorijo gospodarsko poslopje. Drugi del je namenjen kreativnemu življenju v parku,« pripoveduje Kapler. »Ko smo odkupili dodaten prostor, smo razmišljali, kaj naj še dodamo muzeju na prostem, ki je tam že bil.« Tako so postavili 14 visokih gred, kjer vsako leto posadijo zelišča, ta potem posušijo, spakirajo in jih namenijo za poslovna darila. »Moram reči, da je ta projekt v treh letih kar zaživel. Poleg tega smo vzpostavili tudi energijske točke.« Prijavili so tudi projekt LAS, da bi v Zeliščarski center z naravnimi igrali privabili tudi mlajšo populacijo. »Prostora je veliko, narava je neokrnjena.« Za jesenske in zimske mesece so tam zgradili tako imenovano vstopno točko, kjer pripravljajo različne delavnice in izobraževanja. »Želimo si, da bi Zeliščarski center nekdo prevzel v upravljanje. Nekdo, ki bi ga videl kot poslovno priložnost za povezavo zeliščarstva s turizmom, ki ga ta kraj ponuja.«
Eko-socialna kmetija
»Drug večji projekt, ki ga pripravljamo skupaj z društvom Sonček, je eko-socialna kmetija na Bučki. Projekt smo zastavili v letu 2014, a ga šele zdaj realiziramo. Upamo, da bomo do prihodnjega poletja vzpostavili novo enoto, v kateri bomo omogočili ranljivim skupinam bivanje, in sicer od 6 do 8 oskrbovancem društva Sonček,« nam zaupa župan. »Pričakovanja oskrbovancev, ki so sedaj nastanjeni v Novem mestu, so velika. Poleg osnovnega bivanja jim bo omogočeno delo na kmetiji, imeli bodo živali. Na neki način se bodo vključevali v družbo. V neposredni bližini so tudi šola, trgovina, kulturni dom, cerkev. V urbanem naselju bodo imeli možnost kvalitetnejšega bivanja.«
Velika imena Škocjana
Najbolj znana zgodovinska osebnost Škocjana je misijonar Ignacij Knoblehar (6. julij 1819–13. april 1858). »Nedaleč stran stoji njegova rojstna hiša, ki je danes prenovljena. Bil je misijonar in raziskovalec Belega Nila v južnem Sudanu. Bil je prvi Evropejec, ki se je spustil tako daleč in bival tudi ob reki in na reki Nil.« 6. julija, na dan njegovega rojstva, občina zaznamuje občinski praznik. Knoblehar je pokopan v Neaplju v južni Italiji. »Ker je začutil bolezen, se je hotel vrniti domov, a mu ni uspelo. Leta 1857 je umrl v Neaplju, v samostanu bosonogih avguštincev.« Velik Škocjančan je bil tudi Fran Metelko, znan po pisavi metelčici. Po njem se imenuje škocjanska osnovna šola. »Tu je bil doma tudi Franc Jerman, ki je zbiral podpise za Zedinjeno Slovenijo. To zgodovino dobro pozna dr. Stane Granda, ki je velikokrat gost naše občine,« nam še pove župan Kapler, ki bo prihodnje leto znova kandidiral za župana, saj je pred njim še veliko nalog. Med njimi so nadaljevanje obnove cestne infrastrukture, zgraditev novega kulturnega doma v Škocjanu, pridobitev novih športnih prostorov in še bi lahko naštevali. Prav tako pa čakajo, da znova okronajo kralja cvička, saj so ga v preteklosti že imeli.
