1.2 C
Ljubljana
nedelja, 29 januarja, 2023

Božično-novoletni izleti za čarobne zimske praznike

Piše: Lucija Kavčič

V slovenskih mestih se prižigajo lučke, izložbe so že vse v praznični preobleki, še malo, pa se bodo začeli odpirati božično-novoletni sejmi in sproščeno druženje ob kuhanem vinu se lahko začne. Načrtovanje božično-novoletnih počitnic in prazničnih dni je med najbolj vznemirljivimi opravili v pozni jeseni.

Marsikdo si bo privoščil nekajdnevni dopust v termah, ljubitelji potovanj se bodo odpravili na obisk v glavna mesta evropskih držav, ki so prav pozimi najlepše urejena. Kdor pa najraje preživlja praznike doma ali na enodnevnih izletih, si bo zagotovo ogledal vsaj dve ali tri slovenska mesta v božičnem sijaju.

Drsališče na Vrhniki vas že pričakuje. (Foto: Arhiv občine Vrhnika)

Vrhnika je eden od krajev, ki jih na turneji po slovenskih mestih ne smemo izustiti, saj so za svoje obiskovalce letos pripravili Veseli december, ki bo trajal vse do 8. januarja. Že novembra so odprli drsališče, ki bo obratovalo vsak dan popoldne, ob koncih tedna pa ves dan, pa Malo šolo drsanja, ki bo odprta vsako soboto dopoldne, medtem ko bodo ob sobotah zvečer različni koncerti. Tudi letos bo OŠ Ivana Cankarja pripravila božično tržnico. Če se boste odločili za silvestrovanje na Vrhniki, vas bo v novo leto 2023 popeljal ansambel Victory.

Danijel Cukjati, župan Vrhnike (Foto: Polona Avanzo)

Danijel Cukjati, župan občine Vrhnika, je za tednik Demokracija dejal: »Tudi na Vrhniki našim občankam in občanom ponujamo raznolik program Veselega decembra. Predokus tega veselja je bila že postavitev velikega drsališča, ki privablja otroke, mlade in mlade po srcu. V prijetnem vzdušju skupaj premagujemo zimski mraz in temo. Smo v veselem pričakovanju. Najprej pričakujemo obisk svetega Miklavža, potem pa je pred vrati še najlepši družinski praznik – božič. To veselje pričakovanja se še stopnjuje, če pričakujemo te dogodke drug z drugim. Na Vrhniki je ob velikem drsališču center tega pričakovanja in veselja. Zelo sem ponosen na vse, še posebej na zaposlene na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, ki so pripravili bogat program in organizirajo številne dogodke v tem mesecu pričakovanj. Hvaležen sem vsem, ki v tem času prinašajo nekaj pozitivnega tudi vsem osamljenim in si vzamejo čas za sočloveka. Zato prosim vse občanke in občane ter vse bralke in bralce, da ne prezremo osamljenih ljudi, temveč si zanje vzamemo čas, jih obiščemo in jim sporočimo, da niso sami. Smisel teh praznikov je prav v tem, da veselo pričakovanje božiča delimo drug z drugim. Vsem občankam in občanom ter vsem bralkam in bralcem želim lep advent in blagoslovljeno pripravo na božič!«

Praznični ZOO, letos prvič z drsališčem

Družine z majhnimi otroki si bodo zagotovo vzele čas za praznični Živalski vrt Ljubljani. Tu so se letos zares potrudili, saj ZOO Ljubljana ne pozna zimskega v spanja in številne živali  lahko prav pozimi opazujemo v najlepšem kožuhu ali perju. Na vrhu hriba obiskovalce čakajo živali, ki so povezane z Božičkom in dedkom Mrazom, za Miklavževo pa se bo v ZOO Ljubljana prvič odprlo tudi drsališče. Decembra lahko seveda uživate v dogodivščinah z živalmi v ZOO in v prazničnih ustvarjalnih delavnicah. Sicer pa potovanje po poteh in potkah ljubljanskega Živalskega vrta pozimi lahko začnete pri medvedih in volkovih, ki jim je pred zimo zrasla dolga resasta dlaka in gosta podlanka.

Zimske živali v ZOO Ljubljana (Foto: ZOO Ljubljana)

»Ker so se jeseni medvedi pospešeno mastili, so pridobili dodatne kilograme podkožne maščobe, zato jih obiskovalci radi lovijo v svoje objektive. Medvedi imajo pozimi manjši apetit in krajša obdobja slabega vremena največkrat dremajo v brlogu. Volkovi, ki jim nižje temperature zelo prijajo, pa so veliko bolj aktivni,« je povedala direktorica ZOO Ljubljana Barbara Mihelič.

Nekaj vzorcev zimske dlake različnih živali lahko obiskovalci pobožajo/potipajo na tabli ob poti na vrh hriba, potem pa si lahko ogledajo tudi črne štorklje in ob tem zvedo, da se le te pozimi ne selijo zaradi mraza, pač pa predvsem zaradi nedostopnosti hrane. Zelo razburljivo je dogajanje pri kozorogih, za katere je zima čas za parjenje: opazovali boste lahko, kako samci dvorijo samicam, odganjajo tekmece ali se spopadajo z njimi z mogočnimi rogovi.

Hmmm, kdo vleče Božičkove sani? (Foto: ZOO Ljubljana)

Božičkovi prevozniki 

Le nekaj korakov naprej po poti je tako imenovani hotel za živali divjine, ki ga v zimskem času zelo rade obiskujejo lačne gozdne ptice. Najbolj pozorni obiskovalci bodo hitro opazili, da se različne ptice hranijo z različnimi semeni in na različne načine: »Ščinkavci radi brskajo po tleh ali po semenih, nasutih po podlagi krmilnic. Sinice rade obiščejo krmilne valje, se posladkajo s sončnicami in jih spretno luščijo na vejah v bližini. Detli se najraje zadržijo ob krmilnem deblu z lojeno pogačo ali lešniki. Hotel za divjinske živali ponuja številne zamisli, ki jih lahko naredite tudi doma, za tiste, ki te možnosti nimate, pa je na voljo tudi prenos žive kamere iz krmilnice živalskega vrta,« je še razložila Barbara Mihelič.

Upajmo, da bo božično-novoletni čas letos bel in zasnežen, saj to sodi k vzdušju ob ogradi s severnimi jeleni, ki so poleg losov in sov najbolj priljubljene živali pozimi. Tu boste skupaj z malimi nadobudneži, ki jih boste zagotovo pripeljali s seboj, izvedeli prav presenetljivo podrobnost, in sicer, da so severni jeleni edina vrsta jelenov, pri kateri nosijo rogovje tudi samice. Medtem ko samcem rogovje v naravi odpade že pred božičem, ga samice obdržijo vso zimo, da z njim izpod snega izkopljejo dovolj hrane za mladiče in zimsko-pomladno brejost. In zdaj še vprašanje za milijon evrov: kdo torej vleče Božičkove sani – jeleni, košute ali samo čarobni jeleni z rdečim noskom?

Živali zime 

Po hribu navzdol pot pelje mimo bobrišča v ledenem tolmunu, kjer v zavetju nezmrznjenega mulja zimo preživljajo bobri. Kemično-fizikalna posebnost vode, da ni najgostejša pri najnižji temperaturi, zaradi česar led plava na vodi, ohranja življenje na Zemlji. Omenjeni mulj bobri uporabijo tudi za shrambo – na dnu hranijo zaloge mladega vejevja s sočnim drevesnim sokom, ki v mulju ne zamrzne. Kadar bobri ne plavajo v vodi, so v zavetju toplega bobrišča, ki je v Živalskem vrtu Ljubljana urejen tako, da lahko vanj tudi vstopite. »Z maketo želimo približati predstavo o največjih bobriščih kanadskih bobrov v naravi in življenjem v njem. Bobri namreč v dvignjenem središču bobrišča živijo na suhem, vstop skozi z vodo zalite rove pa preprečuje prepih in vstop kopenskim plenilcem, kot sta volk in lisica,« pripoveduje direktorica ZOO.

Upajmo, da bo mladi mačji panda Bambu letos lahko užival v snegu. (Foto: ZOO Ljubljana)

Med zimske živali sodijo tudi divje svinje, ki imajo koledarsko mladiče med prvimi, lahko že konec februarja, sibirski tigri in mačji pande. Letos bo v snegu in svoji prvi zimi zagotovo najbolj užival Bambu, letošnji mladič, ki je že dorasel svoje starše. Kaj pa pozimi počnejo afriške živali, kot so slonica Ganga, žirafe in šimpanzi? se boste vprašali. – Grejejo se v svojih toplih prostorih, in če res ni premrzlo, gredo vsak dan ven vsaj za krajši čas sredi najtoplejšega dela dneva, da so spomladi lahko hitro spet na soncu.

Slonico Gango lahko pozimi vidimo zunaj le v najtoplejšem delu dneva. (Foto: ZOO Ljubljana)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine