Piše: Marjeta Bogataj, foto: Polona Avanzo
S predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem smo se pogovarjali o nekaterih aktualnih temah slovenskega in evropskega kmetijstva.
DEMOKRACIJA: Državni zbor je prejšnji teden potrdil novelo zakona o zaščiti živali, potem ko je veto nanjo dal državni svet. Nasprotujete ji tudi vi, zakaj?
FLORJANČIČ: Stanovske kmetijske organizacije oziroma kmetje smo prvi, ki skrbimo za živali in absolutno podpiramo zaščito živali. Zakon prinaša tudi dobre in potrebne predloge, žal pa ni bila pri postavitvi sistemskih rešitev in izvedbe upoštevana stroka, tako ne veterinarska kot tudi ne pravna. Niti zakonodajnopravna služba DZ ne. Večkrat smo poudarili, da do tragičnih situacij v povezavi z rejnimi živalmi največkrat pride zaradi težav ljudi – zaradi psiho-socialnih stisk: nezdravljenih psihičnih bolezni, alkohola, ostarelosti. To so primeri, ko bi se morale odzvati pristojne institucije, kot so centri za socialno delo, pa tudi bližnje okolje, zdaj pa naj bi se t. i. kvalificirani prijavitelji. Že samo ime »prijavitelj« prejudicira funkcijo; zame je to nestrokovni laični opazovalec s 40-urnim tečajem. Ob tem se je pojavila še nepremišljena dvojnost, kdo koga nadzira: kvalificirani prijavitelj inšpektorja, čeprav mora biti inšpektorsko delo samostojno in neodvisno. Opozarjali smo tudi na poseganje v osebne pravice, saj bodo prijavitelji fotografirali osebno lastnino, pa tudi na videonadzor v mesnopredelovalnih obratih, saj si zakona o varovanju osebnih podatkov in zaščiti živali nasprotujeta. Skratka, bolje bi bilo doseči večjo navzočnost in učinkovitost inšpektorjev na terenu in takoj začeti skrbeti za okrepitev inšpekcijske službe.
DEMOKRACIJA: Učinki zakona se bodo najbrž kmalu pokazali. Napovedana je bila možnost ustavne presoje.
FLORJANČIČ: Da, mislim, da jo bo vložil državni svet tudi zaradi vsega prej naštetega. Pridobitev licence za kvalificiranega prijavitelja bo plačala država. Bomo videli, kdo bo izobraževal te prijavitelje in kaj se bo prijavljalo. Mestni ljudje pogosto nimajo realnega vpogleda v življenje na podeželju in kmetiji in si ne predstavljalo, kako je videti kotitev teličkov ali recimo koline, kjer so se še ohranile kot del slovenske podeželske tradicije.
DEMOKRACIJA: Aktualne so tudi masne bilance. Lahko, prosim, pojasnite, za kaj gre in kaj se bo spremenilo pri označevanju mesa v trgovinah?
FLORJANČIČ: Mi, ki smo na začetku prehranske verige, torej kmetje, si že dolgo prizadevamo za vzpostavitev nadzora nad prirejenimi količinami čez celotno prehransko verigo od rejca do predelave in naprej do trgovca, ki bo moral o poreklu mesa na računu seznaniti tudi končnega kupca − potrošnika. V Sloveniji imamo popoln nadzor nad tem, kaj je v hlevih, saj je vsaka žival evidentirana, in je znano, kaj se z njo zgodi, ko jo kmet proda; ali gre v prodajo v tujino, zadrugi … Ko pa meso pride do trgovca, se sledljivost izgubi. S prerezi in z analizami se je čez daljša časovna obdobja ugotavljalo, da se potrošnikom proda veliko več slovenskega mesa, kot je bilo prodanega s kmetij. S podobnimi težavami se soočajo tudi slovenski pridelovalci sadja in zelenjave. Poleti smo se z vsemi ključnimi deležniki v prehranski verigi, od kmeta do trgovca torej, uskladili, kar se je zgodilo prvič v samostojni Sloveniji. Bili smo enotni, da je treba Podgorškov pravilnik o zagotavljanju sledljivosti porekla mesa modificirati. Na predlog vseh deležnikov bo ustanovljena medresorska delovna skupina, ki bo pripravila strokovne podlage in izvedbeni predlog za vzpostavitev enotne digitalne platforme, v katero se bodo prevzemali podatki o masnem toku po poreklu od začetka do konca verige. Tako se bo lahko učinkovito in transparentno ugotavljala skladnost količin v realnem času. V notifikacijo na Evropsko komisijo je bil tudi predložen predlog za enotno označevanje na računu, kar omogoča, da bo lahko kupec nedvoumno povezal informacijo iz vitrine, kjer je izbral meso, z informacijo na računu, ki sporoča, kaj je kupil. Podatki morajo biti povezani prek materialnega poslovanja, saj se le tako lahko zagotovi skladnost med tem, koliko česa katerega porekla je bilo dobavljeno v trgovino ter koliko česa katerega porekla je bilo prodano. Na računu bodo štiri oznake: poreklo Slovenija ali 4SI, rejeno Slovenija, ali 3SI, EU in ne-EU. 4SI pomeni, da je bila žival rojena, rejena, zaklana in razkosana v Sloveniji, pri 3SI pa je bila v Sloveniji rejena, zaklana in razsekana, rojena pa drugje. S 1. novembrom se bo določba začela izvajati za poreklo Slovenija ali 4SI, za druge 4 oznake pa po notifikaciji predloga pravilnika pri Evropski komisiji. Pravilnik se za shemo »izbrana kakovost Slovenija« ne izvaja, saj je tam že zdaj treba spremljati izpolnjevanje zahtev za oznako vse do maloprodajnega računa.
DEMOKRACIJA: Zakaj je to pomembno?
FLORJANČIČ: Pomembno je, da kupec ve, kaj kupuje. Če kupec želi lokalno slovensko meso, naj bo zagotovljeno, da ga brez mahinacij tudi dobi. Sledljivost je pomembna tudi za kmeta, saj z nadzorom količin in preprečevanjem potvorb spodbujamo, da se dobiček s konca verige prenese na začetek, do kmeta. Pri povprečnih odkupnih cenah smo na repu v Evropi; ta čas sicer ne, ampak v zadnjem desetletju so slovenski kmetje dobili nekaj sto milijonov evrov manj, kot bi dobili, če bi prodajali po povprečnih evropskih cenah. In še nekaj je pomembno; digitalna platforma bo inšpektorjem omogočala zaznati odstopanja od masnega toka v realnem času, kar bo omogočalo takojšnje ukrepanje.
DEMOKRACIJA: Kaj pa se dogaja na področju zmanjševanja uporabe pesticidov?
FLORJANČIČ: SUR je uredba, ki govori o zmanjšanju uporabe pesticidov v vsej EU. Slovenska vlada je za kmete naredila pozitiven korak, saj je že pred kakšnim letom zahtevala, da je treba upoštevati različen napredek, ki so ga države v preteklosti že dosegle. Najprej je bilo namreč predlagano, da se po vseh članicah EU zmanjša uporaba FFS za 50 odstotkov, kar bi Slovenijo izjemno prizadelo, saj imamo že zdaj eno najmanjših uporab FSS v EU tako po količini kot dovoljenih sredstvih. In ker bi to veljalo za vodovarstvena območja in območja Natura 2000 – obojega pa imamo v primerjavi z drugimi članicami veliko (48 odstotkov vodovarstvenih in 38 odstotkov Nature, kar je največ v EU) –, bi s takšno ureditvijo ostali brez 40 odstotkov kmetijske pridelave, kar bi vplivalo tako na prehransko varnost države kot tudi na socialno varnost številnih kmečkih družin. Nedavno pa je Odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo močno izboljšal prvotni predlog uredbe, saj je k njej sprejel mnenje za bolj realistično zmanjšanje uporabe FFS: cilj zmanjšanja »do« 50 odstotkov za celotno EU s podaljšanim rokom na leto 2035 državam članicam daje več pristojnosti pri strokovnem in razumskem določanju občutljivih območij, kjer bo omejena raba FFS, da se dovoli uporaba FFS za ekološko kmetijstvo in pridelavo na integriran način … Ob radikalnih in pogosto neracionalnih zahtevah evropske in slovenske okoljske politike namreč obstaja nevarnost, da bomo ustvarili uničujočo odvisnost od uvoza hrane, pri čemer marsikje nimajo in še daleč ne dosegajo okoljskih standardov in varne pridelave, kot jo zahteva EU. Tu je potem še otroško delo in varstvo delavskih pravic in še bi lahko našteval. Potrebne bo res veliko treznosti in zrelosti, da ne bomo uničili kmeta in ošibili živilske industrije ter se odrekli zdajšnjemu dostopu do zdrave lokalne hrane.
DEMOKRACIJA: Letošnje katastrofalne poplave so povzročile veliko škodo tudi v kmetijstvu …
FLORJANČIČ: Po začetnem šoku so se institucije razmeroma hitro odzvale, tudi kmetijske stanovske organizacije smo se zelo hitro povezale, ustvarile portal »Kmet kmetu! NUDIM POTREBUJEM POMOČ na kmetiji!«, ki je bil prvenstveno namenjen pomoči kmetijam z dovozom krme za živali, ki je bila uničena v poplavah. Hvala vsem kmetom, ki ste darovali, in tistim, ki so pomagali pri logistiki in transportu. A ta zgodba še ni končana, potreba po krmi bo na številnih prizadetih kmetijah ostala čez zimo do prve košnje oz. žetve prihodnje leto, na nekaterih kmetijah imajo uničeno tudi skladiščne prostore za shranjevanje …
Razumemo, da je bila škoda na infrastrukturi večja in ocenitev te prioriteta, ampak težava je, da praktično do konca oktobra občinske komisije s popisom škode na pridelkih niso niti začele. Upam, da bo dosežena pravična ocenitev škode, čeprav je pridelek v pretežnem delu pospravljen.
Z odhodom kmetijske ministrice Irene Šinko smo v nekakšnem vakuumu. Ministrstvo je naredilo preliminarne ocene, nekaj tisoč kmetij naj bi dobilo okoli 50.000 evrov pomoči. Mi bi za učinkovitejšo pomoč želeli podrobnejšo analizo: koliko je uničenih kmetij, koliko je poškodovanih, kakšna je tipizacija in starostna struktura poškodovanih kmetij … Kmetijstvo je panoga z zelo nizko dodano vrednostjo in za postavitev kmetije je potrebnih več generacij; kdor je izgubil vse, bo potreboval 30, 40 let, da kmetijo znova postavi na noge. Če se tega ne bomo ustrezno lotili, bomo rapidno izgubili kmetije, z njimi pa tudi urejeno podeželje in turistično zanimiva območja. Potrebujemo informacije, da nagovorimo naše člane, kmetje morajo čutiti, da se nekaj premika, da se jim želi pomagati učinkovito, ustrezno in hitro.
DEMOKRACIJA: Kakšna je samooskrba Slovenije, kje smo v primerjavi z drugimi?
FLORJANČIČ: Doživeli smo že nekaj spiral izgube samooskrbe, eno najbolj dolgoročno škodljivih je na področju prašičereje, kjer smo bili pred dobrim desetletjem 80-odstotno samooskrbni, danes pa le 25-odstotno. Skrbi nas, da se ne bi kaj podobnega zgodilo pri slovenski govedoreji, ki je tipična panoga za naša hribovita območja z omejenimi dejavniki kmetovanja. Ta območja ustvarijo 80 odstotkov naše reje goveda, in to predvsem na majhnih in srednje velikih kmetijah. Če ne bomo pomagali tem kmetijam, ne bodo zdržale krutih razmer globalnih odprtih trgov, kjer so razlike v cenah tako pri repromaterialu kot odkupu velike. In zadružni sistem organiziranja lahko najučinkoviteje pomaga tem kmetijam.
Pri rastlinski pridelavi pa že več desetletij nismo pravilno naslovili problematike. Res je, da imamo težave s spremembami podnebja, izgubili smo veliko nasadov sadja in zelenjadnic. Pri tem pa ne izkoriščamo virov, na primer termalne vode iz vrtin; za postavitev rastlinjakov je veliko težav in birokracije pri pridobivanju dovoljenj, zaostajamo pri implementaciji visoke tehnologije v ta segment pridelave. V severni Italiji in Avstriji so na te izzive veliko bolje odgovorili in imajo veliko večjo samooskrbo, kot jo imamo v Sloveniji.
DEMOKRACIJA: Kako pa se kmetje spoprijemajo z draginjo? Jim v ZZS lahko kako pomagate?
FLORJANČIČ: Kmetje so že zdavnaj dojeli, da morajo biti tudi zelo dobri v napovedovanju gibanja cen, pri čemer pa trendi gibanja, nihanja cen nimajo vedno razumske podlage, ampak so posledica špekulacij na svetovnih trgih. Letos so kmetje imeli velike izgube na področju pridelave žit, saj so seme, zaščito, gnojila kupovali v času draginje, potem pa so cene žit drastično padle v primerjavi z lanskim letom. Zdaj imajo velike minuse, pa ne gre le za izgubo prihodka na žitu; velika razlika je, ali si kupoval gnojilo po 300 ali po 1300 evrov. ZZS ni komercialno-poslovna organizacija, v nekaterih točkah lahko svetujemo, vendar je veliko več znanja v zadrugah. Mi smo stanovska organizacija, naš namen je strokovno, kmetijsko, pravno, finančno, davčno svetovanje, pomoč pri postavljanju boljših razpisnih okolij itd. Tu smo zelo aktivni.
DEMOKRACIJA: Prihodnje leto se vam izteče 4-letni mandat predsednika ZZS; kako ste zadovoljni z opravljenim delom?
FLORJANČIČ: Na nekatere ključne izzive smo uspešno odgovorili in zelo dobro sodelujemo z zadrugami. Znotraj ZZS smo razvili močno kadrovsko strukturo in oddelke, izboljšali smo poslovanje in se finančno okrepili. Vzpostavili smo močno demokratičnost odločanja –pri nas so razprave na upravnih in nadzornih odborih zelo žive in kakovostne. Tudi v političnem okolju smo se veliko angažirali, uspešno smo se povezali z drugimi stanovskimi kmetijskimi organizacijami, pri čemer je treba vedeti, da nimamo vedno istih ciljev. Smo pa toliko zreli − strokovno in človeško −, da znamo preseči razlike, saj vemo, da je naše sodelovanje pomembno za slovensko kmetijstvo, če hočemo o njem govoriti še čez 10 ali 15 let.
DEMOKRACIJA: Kakšni so vaši načrti do konca mandata in ali se boste potegovali za naslednjega?
FLORJANČIČ: Da, nameravam se potegovati za naslednji mandat. Mislim, da smo na sredi neke pozitivne in proaktivne poti, cilji pa so pogosto postavljeni tudi zunaj dogajanja na ZZS. Treba se je pravilno in hitro odzivati na strategije skupne evropske politike, zakone, evropske direktive itd. Imamo še mnoge druge odprte projekte in nadaljnje načrte, med drugim izboljšati prepoznavnost zadrug in zadružništva. Poudaril bi še, da imamo v Sloveniji za zdaj še veliko dostopnost do zdrave kakovostne lokalne hrane, ki je pridelana trajnostno. Trudimo se, da tudi s promocijskimi akcijami ljudi o tem ozaveščamo, da to prehransko suverenost ohranimo in povečamo tudi za prihodnja desetletja.
IZPOSTAVLJENI STAVKI:
Potrebne bo res veliko treznosti in zrelosti, da ne bomo uničili kmeta in ošibili živilske industrije ter se odrekli zdajšnjemu dostopu do zdrave lokalne hrane.
Prireja mesa je v Sloveniji pomembna tudi zaradi naravnih danosti; hribovitost je najprimernejša za živinorejo.
Že ime »prijavitelj« prejudicira funkcijo; zame je to nestrokovni laični opazovalec s 40-urnim tečajem.
