Piše: Petra Janša, foto: osebni arhiv Igorja Ogorevca, Youtube/Posnetek zaslona
Prejšnji četrtek smo obiskali podjetje AS AN, d. o. o., znano po blagovni znamki Planet zdravja,ki je kot glavni sponzor pomagal pri pripravi zahtevnega dogodka – postavljanje Guinnessovega svetovnega rekorda v najdaljši televizijski pogovorni oddaji.
»Veseli in zadovoljni smo, da je Borisu Tomašiču to uspelo,« sta dejala lastnika
omenjenega podjetja Irma in Igor Ogorevc. Zanimalo ju je, kako se počuti svetovni rekorder: »Si je opomogel?« – »Seveda.« »Dober je, da je zdržal ta napor. Ni enostavno, a če se odločiš, potem to narediš,« je pripomnil gospod Ogorevc in na moje vprašanje, kako je Tomašiču strokovno pomagal zdržati nemogoči napor, odgovoril, da mu je svetoval, naj skrbi za povečan vnos sladkorja, saj možgani za gorivo potrebujejo glukozo.
O ravnovesju sladkorja in soli
»In da naj v nobenem primeru ne pozabi na sol. Ker če sol in sladkor nista v sorazmerju,
bi se zakisal – padel bi v acidozo in bi bilo konec.« Acidoza v krvi ali huda zakisanost
krvi se po navadi pojavi pri zelo visokem sladkorju v krvi. »To je tipično stanje, kadar ima diabetik izjemno visok sladkor. In da do tega ne pride, mora telo samo poskrbeti za dovolj alkalnosti. Alkalna pa je sol. Zaradi tega morata biti v človeškem telesu sol in sladkor vedno v sorazmerju.« – »Sol pa dobiš, ko spiješ slano vodo,« pripomnim. »Da dobi telo sol, ki jo takoj uporabi, mora biti sol vezana na vodo, zato sem Borisu dal nasvet, ki ga je tudi upošteval, da je v enakem sorazmerju užival sladkor in pil blago slano vodo. Tako je njegovo telo zdržalo inni šlo iz ravnovesja. To je osnova vsakega fizičnega napora, umskega pa toliko bolj,« razlaga gospod Ogorevc in doda: »Naša receptura za fizično in mentalno vzdržljivost je, da si naredite limonado s fruktozo oziroma sadnim sladkorjem in z alenkostjo soli.« – »S sadnim sladkorjem?« vprašam. »Ja, sadni sladkor ne potrebuje insulina za presnovo in tako ne preobremeni trebušne slinavke. To je najboljša stvar. To
damo ljudem, ki pridejo k nam in se izredno slabo počutijo ter jim z meritvami ugotovimo,
da imajo prenizek sladkor – in to ni tako redko. Hujši je namreč prenizek sladkor v krvi kot previsok, ker je to zelo naporno za telo. Ko imaš nizek sladkor, si izčrpan, nič ne moreš, boli te glava, treseš se, nimaš moči ne za živeti ne za umreti.« – »Kaj je nizek sladkor?« – »Vse, kar je pod 3,5 oziroma pod 4, je že hipoglikemija. In ko naše stranke zaužijejo sladkano limonado s ščepcem soli, jim je takoj bolje.« – »Tako kot je bilo meni poleti, ko ste mi ponudili vodo s soljo, da sem se nehala čezmerno potiti.« – »Ja. To so preprosti nasveti, ki pomagajo. In že slišim zdravnike, ki bodo rekli: ne jejte soli. To je velik nesmisel. Sol je osnovni elektrolit v telesu.« Gospa Ogorevčeva pripomni: »Kaj pa ti dajo z infuzijo, ko prideš v bolnišnico? Devetodstotno solno raztopino. En liter. In če si tam ves dan, jo dobiš lahko tudi do štiri litre,« doda gospa Ogorevčeva in doda: »Treba je vedeti, kaj dobi diabetik, ki ima zelo visok sladkor, ko ga pripeljejo na urgenco ali v diabetološko ambulanto. Dobi infuzijo – to je slana voda, ter glukozo in inzulin. Vedno dobi sladkor in sol. A o tem nihče ne razmišlja, zakaj je tako.«
Tomašič upošteval preverjeni nasvet
Zanimivi pogovor, ki je tekel tudi o pravilnem vrstnem redu vnosa hrane v telo in o katerem bomo pisali v eni od prihodnjih številk, prekinimo z odgovorom Borisa Tomašiča. In sicer je na vprašanje, kaj ga držalo pri močeh, da je zdržal nemogoči napor, odgovoril: »Predvsem me je pokonci držala neomajna odločenost, da to naredim. Kot opozicijski medij, ki je stalno na udaru države in njenih represivnih organov, si nismo mogli privoščiti neuspeha. Poleg odločenosti mi je pomagala energija in zavzetost vseh sodelavcev pa tudi publike.
Kar se zadeva prehrano in skrb za primerno hidracijo, je poskrbela glukoza, da so
imeli možgani dovolj ‘kuriva’.«
V ZDA veseli znanja
Gospod Ogorevc mi je tokrat podrobneje opisal, kaj se je dogajalo na nedavnem obisku v ZDA. »Odšli smo k Rodu Hutchinsonu, v njegovo mesto. Zaradi novice, ki so jo objavili lokalni mediji, so nas že težko pričakovali. Zanimanje za naše delo je bilo izjemno,« pripoveduje gospod Ogorevc in doda, da so z njihovo metodo termoregulacije pregledali nekaj vrhunskih športnikov. »In tudi Roda, ki se počuti, kot da se je rodil na novo. Od drugega avgusta letos ne potrebuje več kisika, ne potrebuje več nobene protibolečinske tablete, ne jemlje niti nobenih drugih tablet,« zadovoljno pove gospod Ogorevc. »Ko smo obiskali njegovega zdravnika v protibolečinski bolnišnici, se je ta kar usedel, ko ga je videl. Ni mogel verjeti, da je to res isti Rod. Zanimalo ga je, kaj je delal, da je videti tako dobro.
Rod je zdravniku rekel, da sta mu pomagala profesorja iz Evrope. Tako smo se seznanili,
« pripoveduje gospod Ogorevc, ki tamkajšnjemu zdravniku razloži delovanje živčnega sistema in povezavo kože z živčnim sistemom ipd. »In ta človek, ki je specialist za bolečine, me posluša in pravi, da se sliši izredno logično. ‘Ampak jaz se tega nisem učil, zato tega ne vem in ne poznam, vendar to ni pomembno. Pomembno je, da ste Rodu pomagali, da ima spet svoje življenje. Hvala vam,’ je rekel. To je odgovor pravega zdravnika. Ko pri nas to pripovedujem, rečejo, saj to ni nič. Pri nas lahko pridemo celo tako daleč, da v svoji aroganci, neznanju in nevednosti zdravniki od svojih pacientov zahtevajo, naj ne uživajo
prehranskih dopolnil, naj jemljejo le zdravila, ki jih oni predpišejo, čeprav jim je po tistih zdravilih vsak dan slabše. Tak zdravnik po moje kaže izjemno nizko raven svojega
znanja. Da ne govorimo o etičnem vidiku tega,« je prepričan gospod Ogorevc.
Pripravljajo šolo termoregulacije telesa
»V ZDA čakalnih vrst ni. Prideš takrat, ko potrebuješ zdravnika,« še pravi gospod Ogorevc. »Ko smo obiskali Rodovega osebnega splošnega zdravnika, je rekel isto – da je zelo vesel, da je njegovemu pacientu dobro. Prav tako ga je zanimalo, kaj delamo. Sistem v ZDA je namreč stimulativen. Tam državnih zdravnikov ni, tam zdravnike plača zavarovalnica, ne država. Saj pri nas tudi zdravljenje uradno plača zavarovalnica, samo da ima ta zavarovalnica monopol. Zakaj je to dobro?« – »Ker ima ves denar in dela z njim, kar želi,« doda gospa Ogorevčeva. »Tam vsak zdravnik razmišlja, kaj bo dodatnega ponudil pacientu, da bo dobro zanj, da ga pozdravi. S tem bo imel dobro reklamo in posledično bo k njemu
hodilo več ljudi in tudi sam bo dobil od zavarovalnic več denarja.« In zaradi tega so zakonca Ogorevc v ZDA zelo dobro sprejeli. »Pripravljamo šolo termoregulacije
telesa prek naše Univerze ZN v sodelovanju z ameriško univerzo. To bo dodatna specializacija. To bodo lahko študirali naturopati, zdravniki in zdravstveni delavci.
S tem smo dosegli svoj cilj, da se naše znanje širi na najboljši mogoči način, izključno
prek institucij znanja. Če za tem stoji univerza, ki so jo ustanovili Združeni narodi,
to pomeni, da bo tisti, ki bo to šolanje končal, dobil certifikat Univerze Združenih
narodov, ki je veljaven v vseh državah, ki so članice OZN. To se pravi praktično po vsem svetu. To je najvišji nivo znanja.« Gospod Ogorevc doda, da se bo omenjeni študij začel izvajati spomladi prihodnje leto.
Topel sprejem pri županji
»Rod je k nama pripeljal tudi nekatere svoje prijatelje, športnike, medijsko znane osebnosti. Eden od teh je bil trener ameriškega nogometa Larry Gelwix, ki si ga videla
na posnetku.« Gospod Ogorevc je imel v mislih posnetek tamkajšnjega medija Local News 8, vodilnega medija v vzhodnem Idahu in zahodnem Wyomingu. »Sprejela nas je tudi županja mesta Idaho Falls in se zahvalila, da pomagamo njihovemu meščanu in delimo svoje znanje. Dobro, zanimivo in poučno, je rekla. Amerika nam odpira vsa vrata. Našemu znanju so se odprla tako na široko, da nas sprejemajo z odprtimi rokami. Vsi pravijo, to je nekaj dobrega, ker vidijo, da deluje – deluje tukaj, zdaj in takoj. Drugo pa je, da je naša metoda tudi znanstveno podprta oziroma »evidence based«, kot rečejo v ZDA,« pravi gospod Ogorevc in doda, da so Američanom predstavili tudi knjigo, ki sta jo napisala.
»To je rezultat najinega 26-letnega dela in raziskovanja,« ponosno pravi gospod Ogorevc.
Ne pozabimo povedati, da sta zakonca Ogorevc na nedavnem mednarodnem kongresu naturopatske medicine v Parizu predstavila študiji, ki sta osvojili drugo in
sedmo mesto med enajstimi nagrajenimi študijami, o čemer smo v Demokraciji že
pisali, v ZDA pa so to sprejeli z velikim odobravanjem.