Piše: Lucija Kavčič
Foto: ZZS
Prejšnji teden je v Portorožu potekal že 51. kongres Zadružne zveze Slovenije, na katerem so zadružniki pozvali odločevalce, naj čim prej pristopijo k dolgoročni strategiji kmetijstva in živilstva za prehransko samostojnost in varnost. Ukrepi evropske skupne kmetijske politike in nacionalni ukrepi morajo biti orodje za dosego tega cilja.
Letošnji tradicionalni kongres Zadružne zveze Slovenije (ZZS) je potekal v času, ko se slovenski pa tudi evropski kmetje soočajo s posledicami zdravstvene krize, poleg tega pa velik izziv za kmetijstvo predstavljajo zahteve zelenega prehoda in kmetje po vsej Evropi, ki protestirajo proti njegovim neživljenjskim in dragim ukrepom. Vendar protesti ne pomenijo, da se kmetje ne zavedajo trajnostnega prehoda, pač pa, da so bile številne zahteve zelenega prehoda v kmetov vsakdanjik in podeželske skupnosti prenesene administrativno brez prave analize učinkov na pridelavo hrane, prehransko varnost, ekonomiko pridelave in socialno varnost kmečkih družin, so poudarili zadružniki na kongresu, ki je potekal 13. in 14. marca v Portorožu. Velik izziv za kmetijstvo v Evropi so tudi vse pogostejše vremenske ujme in vojna v Ukrajini ter s tem povezano vprašanje velikih zalog ukrajinskega žita, ki vplivajo na odkupne cene žit v EU, kar je prav tako razlog za proteste kmetov Evropi in zlasti na Poljskem.
Za večjo vključenost
Zadružniki poleg tega opozarjajo, da bo treba kmetijski in živilski sektor bolj vključiti v oblikovanje politik, ki vplivajo na pridelovanje hrane, in da mora biti prvi cilj stabilna oskrba s trajnostno pridelano lokalno hrano, za kar pa je potrebno dolgoročno stabilno in predvidljivo poslovno okolje. Po mnenju zadružnikov je treba spodbujati konkurenčen zadružni model v lasti in upravljanju kmetov. Pogajalska moč kmetov v prehranski verigi se mora povečati, in kot ugotavljajo, je kmet više v agroživilski verigi, če ima zadruga ali več zadrug skupaj svoj živilskopredelovalni obrat. Slovenski zadružniki ocenjujejo še, da je bil s slovenskim strateškim načrtom 2023–2027 narejen pomemben korak naprej pri financiranju tovrstnih naložb v zbirne centre in mehanizacijo, ter pozdravljajo napovedano dopolnitev strateškega načrta tudi s kolektivnimi naložbami v predelovalne zmogljivosti in trženje. Pravijo, da so zadovoljni z prihodnjo novo nacionalno zakonodajo za priznanje evropskih organizacij proizvajalcev, kar bo zadrugam prineslo več prednosti.
Dežela potrebuje podeželje
Potem ko so glasbeniki Kranjci odigrali znamenito skladbo Moja dežela, se je kongres z naslovom Dežela potrebuje podeželje začel z nagovori predsednika Zadružne zveze Slovenije Boruta Florjančiča, podpredsednice Cogeca Agnieszke Maliszewske, predsednika Državnega sveta RS Marka Lotriča in ministrice za kmetijstvo Mateje Čalušić. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je v uvodnem nagovoru dejal: »V času, ko svet po desetletjih relativnega miru znova pretresajo vojne, humanitarne krize, gospodarska nihanja, se Evropa, ta izkušena, zrela dama demokratičnih načel, včasih zdi malo razvajena, kakor da spi ali se pa preveč ukvarja z zamislimi, ki so nastale za štirimi stenami, daleč od skupnosti, na katere vplivajo. Včasih se zdi, da politika EU deluje, kot da smo osamljeni otok obilja, ki ga nič ne more prizadeti.« Florjančič je še dejal, da zadnje krize − zdravstvena, geopolitična, energetska in podnebna − potrjujejo, da niti osnovne dobrine, varnost, stabilnost vremena in okolja, v katerem živimo in delamo, niso samoumevne in da nista samoumevna ne kmet ne pridelava hrane, samoumevni niso niti naravni viri in habitati, pa tudi podeželje, zaradi katerega je vsaka dežela edinstvena, ne. Zato bi morali kmetovanje, pridelavo hrane, verige za oskrbo s hrano in povezane politike strokovno dolgoročno bolj vključujoče načrtovati, je še poudaril predsednik Zadružne zveze Slovenije. Pri tem je izpostavil tudi pomen družinskih kmetij in kmeta kot arhitekta kulturne krajine. Omenil je tudi za 19. marca načrtovani protest kmetov in izrazil upanje, da bodo stavkovne zahteve kmetov slišane. Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS, pa je v svojem nagovoru zadružništvo označil za srce slovenskega podeželja in branik slovenskega interesa, ki temelji na solidarnosti, odgovornosti, trdoživosti, vztrajnosti in osredotočenosti na skupno dobro. »Prav zadružništvo je tisto, ki lahko s svojim delovanjem poskrbi in pripomore, da bodo kmetje obdelovali zemljo in s tem še naprej skrbeli za ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti podeželja, pridelovali kakovostno, zdravo in nizkoogljično hrano, ki sodi tudi in predvsem na krožnike najbolj ranljivih skupin v javnih zavodih,« je poudaril Lotrič.
O kmetijski politiki
Po uvodnih nagovorih so sledili prispevki razpravljavcev v treh sklopih: Povezani z drug z drugim, Povezani z gospodarstvom in Povezani z naravo, v katerih so govorili domači in tudi govorci: Antigoni Aikaterini Tsakona, z Direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji je nastopil s prispevkom Povezovanje kmetov in krepitev verig oskrbe s hrano v Evropski uniji, dr. Polona Grahovac z Direktorata za kmetijstvo pri MK pa je govorila o spodbudah za povezovanje slovenskih kmetov in deležnikov, nato pa je o skupni kmetijski politiki v luči ukrajinske krize predavala podpredsednica Cogeca in direktorica poljske mlekarske zbornice Agnieszka Maliszewska. Predstavila je poljsko kmetijstvo, zlasti poljsko mlekarstvo, in vzroke za proteste poljskih kmetov na meji z Ukrajino. Ti protestirajo proti zelenemu prehodu, ki ga niso usklajevali z njimi, zato zahtevajo, da se za ukrajinsko žito naredi pot za njegovo prodajo v druge države svata. Poudarila je, da je Ukrajini nujno treba še naprej pomagati, da pa je treba ohraniti in zaščititi tudi poljsko in evropsko kmetijstvo. Med predavanji velja omeniti še Pomladansko napoved gospodarskih gibanj in Slovensko kmetijstvo v 2022/2023, Stanje in napovedi evropskih kmetijskih trgov, zanimiv pa je bil tudi prispevek Christiana Jochuma iz Avstrijske kmetijske zbornice o obveznem označevanju porekla živil v obratih javne prehrane v Avstriji.
Tradicija zadružništva
Zadružniki so torej na kongresu razpravljali o ključnih problemih, ki ogrožajo domače kmetijstvo, in podali predlagane usmeritve za njihovo razreševanje. Slovenija potrebuje dolgoročno strategijo kmetijstva po posameznih panogah za zagotavljanja prehranske samostojnosti in enakomernega trajnostnega regionalnega razvoja. Zadruge pa je treba prepoznati kot evropske organizacije proizvajalcev in jim zagotoviti kolektivne naložbe tako v infrastrukturo za zbiranje pridelka svojih članov, predelavo kot prodajo. Tradicija zadružništva je v Sloveniji stara že več kot 150 let, zadruge v ponudbi združujejo skoraj tri četrtine slovenske hrane, glede poslovne organiziranosti pa zadruge izpolnjujejo osnovni namen evropskih organizacij proizvajalcev. Nujno je, da se zadruge nadgradijo v organizacije proizvajalcev, še pravijo zadružniki, saj bo le tako položaj kmeta močnejši, kmetije konkurenčnejše, črpanje evropskih sredstev za pridelavo hrane pa uspešnejše.
Kadrovska tematika zadrug
Drugi dan kongresa je bil namenjen poslovnemu zajtrku: v prvem delu so predstavili priporočila ZZS za izbor in imenovanje direktorjev zadrug, drugi del poslovnega zajtrka pa je potekal v obliki okrogle mize z naslovom Kako povezati in voditi ekipo za uspeh celotne organizacije, na kateri so sodelovali: Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel Holdinga, Aleš Dolenc, direktor podjetja M Sora, Anisa Faganelj, vodja kadrovske službe v podjetju Incom Leone in predsednik ZZS Borut Florjančič. Gosti okrogle mize so delili svoje izkušnje in poglede na vodenje velikih ekip, izzive, s katerimi so se soočali in kako so jih reševali in ustvarili uspešne vodilne ekipe v lokalnem okolju ter kako vidijo prihodnost.
IZPOSTAVLJEN SATVEK:
Kmetje in njihove zadruge potrebujejo stabilnost, prepoznavnost in predvidljivost, da lahko z optimizmom zrejo v prihodnost.
