Na lanskoletnem novoletnem rajanju sta dva aganistanska prosilca za azil, stara 19 in 25 let, z nožema napadla 23-letnega Šveda Sebastiana.
Večkrat sta ga zabodla, potem pa se izgubila v gneči. Ranjenega Sebastiana, ki sta mu noža še tičala v telesu, so prepeljali v bolnišnico in šlo je dobesedno za sekunde. Pozneje so izračunali, da je izgubil približno pet litrov krvi in bi izkrvavel, če mu ne bi med zapiranjem ran istočasno dovajali transfuzijo in tako nadomeščali kri, ki je špricala iz ran. Še tako je šlo za las, Sebastian je mesec dni visel med življenjem in smrtjo.
Policisti so napadalca odkrili in priprli, a so mlajšega hitro izpustili, saj »je še mlad«. Petindvajstletnika so izpustili iz pripora na isti dan, ko so iz bolnišnice v domačo oskrbo odpustili Sebastiana. Afganistanca sta kmalu po izpustitvi izginila v neznano in sam Bog ve, kje se zdaj nahajata in kaj počneta. Lahko se skrivata v muslimanski skupnosti na Švedskem, lahko med muslimani v kateri drugi evropski državi. Vsekakor ju švedske oblasti ne morejo najti in zato bodo dali primer na hladno, se pravi, da bo ležal v predalih in verjetno čez čas tudi zastaral.
Sebastian, ki po napadu še vedno ni čisto okreval, ne fizično in ne psihično, pravi, da je izgubil vse zaupanje v švedski pravosodni sistem. »Ko prideš v situacijo, kjer potrebuješ pomoč družbe, se ne zgodi nič. Popolnoma sem izgubil zaupanje v sodni sistem,« je dejal Sebastian.
