Varuh človekovih pravic pri nadzoru nad ravnanjem policistov na južni meji ni mogel ne potrditi ne zavrniti očitkov o nezakonitem zavračanju migrantov. Nekateri podatki pa lahko kažejo na resnost očitkov, da je lahko prišlo do nepravilnosti, je dejal namestnik varuhinje Ivan Šelih.
Vodja državnega preventivnega mehanizma Šelih, ki je sicer zadolžen za področje policijskih postopkov, je na današnji novinarski konferenci spomnil, da so na osnovi pričevanj in očitkov o nezakonitem zavračanju migrantov, ki so jih izpostavljali nekatere nevladne organizacije in mediji, v juniju lani nenapovedano obiskali policijski postaji Črnomelj in Metlika. “Ob obisku smo pogrešali bolj resno oziroma natančno obravnavo okoliščin vsakega posameznika na način, da bi ta odpravila dvom oziroma očitek, ali je imela oseba, ki se je nahajala v pridržanju na policijski postaji, sploh namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, ali jo je celo podala, pa je bila preslišana,” je dejal Šelih.
Varuh je že tedaj predlagal sprejem ukrepov v smeri doslednejšega dokumentiranja vseh okoliščin tujcev, vključno z njihovimi izjavami, da bi to omogočalo kasnejši vpogled v delo policistov.
Ministrstvo za notranje zadeve je odgovorilo, da bi to pomenilo dodatno administrativno breme, zato temu ni bilo posebej naklonjeno, je dejal Šelih, a dodal: “Varuh se zaveda, da je zahtevnost dela policista na meji visoka in policisti delajo v težkih pogojih, vendar menimo, da bi lahko policisti že sedaj brez velikega dodatnega administriranja postopek vodili na način, da bi ta dal odgovor na kasnejše vprašanje, ali je tujec imel namen zaprositi za mednarodno zaščito.”
Varuh je pregledal tudi statistiko in ugotovil občuten upad prošenj za mednarodno zaščito v in po juniju. Menijo, da gre vzroke za padec števila prošenj iskati v samem policijskem delu.
Policisti v Črnomlju so tako maja 2018 obravnavali 379 oseb, od katerih jih je skoraj 98 odstotkov podalo namero, da bodo zaprosili za mednarodno zaščito. Mesec kasneje je ta delež znašal le še 3,15 odstotka pa tudi v mesecih do konca lanskega leta ni bil nikoli večji od 40 odstotkov.
Čeprav je bilo število zaznanih namer za mednarodno zaščito predvsem na policijski postaji Črnomelj zanemarljivo, pa je ministrstvo navedlo, da opaža večje število podanih namer. To ob navedbah, da je bila policija zaradi pogostih zlorab instituta mednarodne zaščite prisiljena prilagoditi standarde vodenja postopkov, “lahko kaže na resnost očitkov, da je lahko prišlo do nepravilnosti, vključno s kolektivnim izgonom”, je povedal Šelih.
Ob tem je poudaril, da bi bilo ravnanje policistov, na podlagi katerega bi tujca, ki bi želel zaprositi za mednarodno zaščito, odstranili iz države, ne da bi ugotovili, ali je do zaščite upravičen, nezakonito. Policisti so namreč dolžni tako namero zabeležiti. Ugotavljanje upravičenosti do mednarodne zaščite pa je stvar postopka, ki ga vodi ministrstvo, in ne policija.
Varuh pa na podlagi obstoječe dokumentacije ni mogel potrditi, a tudi ne ovreči, da je bila nekaterim osebam kljub temu, da so izrazile namen za mednarodno zaščito, onemogočena obravnava v postopku, ki je namenjen ugotavljanju upravičenosti do mednarodne zaščite.
Ob tem je Šelih še dodal, da tudi sledenje protokolom in sporazumu o vračanju, sklenjenim med Slovenijo in Hrvaško, ne odvezuje policistov, da upoštevajo pravice tujcev, in ne sme spodbujati zavračanja tujcev brez primerne obravnave.
Varuh tako predlaga, da ministrstvo za notranje zadeve skupaj s policijo sprejme potrebne ukrepe v smeri zagotavljanja pravic tujcem, vključno z omogočanjem dostopa do mednarodne zaščite.
Prav tako je predlagal sprejetje ukrepov, s katerimi bi bolj dosledno dokumentirali vse okoliščine policijskih postopkov s tujci, vključno z njihovimi izjavami. To bi po navedbah varuha tudi kasneje omogočalo vpogled v pravilnost in zakonitost sprejetih odločitev.
Policisti pa lahko že zdaj brez dodatnega administriranja postopke vodijo in beležijo tako, da je mogoče ugotoviti, ali tujec v obravnavi morda želi izraziti namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, je dejal Šelih.
Tudi v primerih, ko je odločitev o vrnitvi izvedena v kratkem roku od časa pridržanja, je po opozorilu varuha pomembno, da policisti zagotovijo osebam s potrebo po mednarodni zaščiti ustrezne informacije glede azilnih postopkov v jeziku, ki ga razumejo. Omogočiti jim morajo dovolj časa, da se lahko izrazijo, če bi želeli podati prošnjo za azil. Če to želijo, jim morajo to tudi omogočiti, navaja varuh.
Državni preventivni mehanizem pri varuhu, ki ga vodi Šelih, pa je septembra lani nenapovedano obiskal policijske postaje Črnomelj, Metlika in Ilirska Bistrica. Pri tem je priporočil, da policija izvede ustrezna usposabljanja na področju identifikacije prosilcev za azil. Sprejme naj tudi smernice, navodila in priporočila, kako naj se takšna identifikacija v postopkih izvaja in ustrezno dokumentira.
Policijo je tudi pozval, da zagotovi nove, ustrezne in terminološko pravilne prevode vseh informacij za tujce v policijskih postopkih.
Policija: Spoštujemo pravico do mednarodne zaščite, ki jo nekateri zlorabljajo
Policija vztraja, da v celoti spoštuje človekove pravice, vključno s pravico do mednarodne zaščite. Medtem pa velika razlika med številom izraženih namer in dejanskih vlog za mednarodno zaščito ter prosilcev za azil, ki živijo v azilnem domu, po njihovih navedbah kaže na zlorabe instituta mednarodne zaščite za ilegalne migracije.
S tem so se na policiji odzvali na sporočilo varuha človekovih pravic, da obstaja možnost, da pri delu s tujci na južni meji prihaja do nezakonitega zavračanja oziroma izgona tujcev na Hrvaško.
Policija je v odzivu na spletni strani navedla, da se je v minulem letu srečala “z izrazitim povečanjem nedovoljenih migracij preko t. i. balkanske poti, novih pojavnih oblik nedovoljenih migracij ter hkratnim povečanjem primerov zlorabe postopkov mednarodne zaščite”.
Od 8.804 oseb, ki so lani nedovoljeno vstopile v Slovenijo, jih je 4.265 izrazilo namero za podajo vloge za mednarodno zaščito. Od teh je dejansko vlogo v azilnem domu podalo 2.875 oseb, preostali pa so pred tem samovoljno zapustili Slovenijo. Na današnji dan se v azilnem domu nahaja 317 tujcev. “Navedeni podatki dodatno potrjujejo zlorabe instituta mednarodne zaščite za ilegalne migracije,” so prepričani v policiji.
“Policija se ne obrača stran, sliši namere zaprositi za mednarodno zaščito, je pa res, da niso samo nevladniki in novinarji tisti, ki svetujejo tujcem, da izrazijo namero za mednarodno zaščito, ampak so to tudi tihotapci, ki to vključujejo v svoj poslovni model tihotapljanja,” je v izjavi za medije dejala vodja sektorja mejne policije na Generalni policijski upravi Melita Močnik.
Policija v postopkih ugotavlja, “da so osebe, ki nedovoljeno vstopijo v Slovenijo, vnaprej podrobno seznanjene o svojih pravicah, postopkih pristojnih organov v posameznih državah članicah, in s tem zlorabljajo institut mednarodne zaščite”. “Zasledujejo izključno cilj prihoda v njim ciljno državo članico in možnost boljšega življenja. S tem pa vplivajo oziroma do določene mere onemogočajo dostop do mednarodne zaščite tistim, ki tako zaščito dejansko potrebujejo,” so vnovič izpostavili.
Kljub temu so zagotovili, da policija ob zagotavljanju varnosti dosledno spoštuje človekove pravice. “Zavedati pa se je treba, da mora vsak posameznik, ki zaradi osebnih okoliščin potrebuje mednarodno zaščito, to tudi jasno izraziti pri pristojnih organih, tudi pri policistih, ki osebo obravnavajo zaradi ilegalnega prehoda meje.”
Končno poročilo varuha, ki je izvedel nadzor nad obravnavo tujcev, sicer navaja, da iz dokumentacije, ki so jo pregledali, ni bilo jasno navedeno, ali so policisti vsako posamezno osebo vprašali, ali potrebuje mednarodno zaščito. Varuh tudi poziva ministrstvo za notranje zadeve in policijo, da sprejmeta potrebne ukrepe za spoštovanje človekovih pravic oziroma pravice dostopa do mednarodne zaščite, zagotovita ustrezno dokumentiranje okoliščin oseb, ki so nedovoljeno vstopile v Slovenijo, ter zagotovita, da izvajanje sporazumov o vračanju ne bo spodbujalo k sprejemanju spornih odločitev.
Na policiji pritrjujejo, da so predstavniki varuha v preteklem letu izvedli več obiskov policijskih postaj, med drugim tudi v Črnomlju in Metliki, kjer so preverjali navedbe določenih nevladnih organizacij in novinarjev o domnevnem kršenju pravic migrantov glede možnosti dostopa do postopkov mednarodne zaščite. Kot so zapisali na spletni strani policije, je policija ves čas “konstruktivno sodelovala, sproti nudila vso zahtevano dokumentacijo in odgovarjala na dodatne zahteve na konkretne primere”.
Ob tem so spomnili, da so nad postopki policistov z migranti izvedli tudi več notranjih nadzorov, monitoring pa je na osmih policijskih postajah izvedel tudi urad Visokega komisarja ZN za begunce za srednjo Evropo (UNHCR). “Pri tem so ugotovili, da so postopki slovenskih policistov z migranti v skladu z mednarodnimi standardi, kljub temu pa so izpostavili določene elemente, kjer se stanje lahko še izboljša, čemur smo v čim večji meri sledili,” so zatrdili na policiji.
