Iz razpisne dokumentacije za oskrbo ilegalnih migrantov s prehrano je razvidno, da so lokacije registracijsko-migrantskih centrov v Sloveniji znane. Teh bo več in bodo ob mejnih prehodih. V Beli krajini prideta v poštev prehoda v Metliki in na Vinici, niso pa izključeni niti ostali. Do prehodov oz. centrov jih bodo vozili, po napovedih naj bi jih v Slovenijo prepeljali okoli 10.000, ki bi tu tudi ostali. Nastanitvene kapacitete so po navedbah naših virov za prihajajoče že zagotovljene.
Danes, ob 12. uri, se izteče rok za oddajo prijave po objavljenem obvestilu urada za oskrbo in integracijo migrantov. Iz objav portala e-naročanje je razvidno, da urad oddaja naročila za izvajanje celodnevne oskrbe migrantov s prehrano za jugovzhodno Slovenijo, primorsko-notranjsko in posavsko regijo, kot smo že poročali.
Ko bo, če bo. A očitno je že, samo, da za to ne vemo!
Naročila (tudi druga) so za potrebe novo vzpostavljenih registracijsko-migrantskih centrov. Doslej so nas prepričevali, da nihče ne ve, kje bodo ti postavljeni, da gre za razpis “na zalogo”, če bo in ko bo policija uradu sporočila, da so potrebni. Nato so začeli dodajati, da bodo centri ob državni južni meji, poleg mejnih prehodov. Kraji pa, da še zdaleč niso določeni. Urad pa, da je dobil samo nalogo, da pripravi vse za ta prihod, ko bo, če bo.
Za vse naj bi bila pristojna policija, na ministrstvu za notranje zadeve pa so za naš portal zapisali, da je za urejanje migrantske problematike pristojen edino urad. Kakorkoli, stvari so resne. Razpis za prehrano (enarocanje) ima tudi rubriko Dodatna pojasnila. Namenjena je vprašanjem morebitnih ponudnikov (interesentov).
Tako je bilo v petek, 7. septembra 2018, ob 10.23 objavljeno vprašanje očitno enega od zainteresiranih za oskrbo prehrane migrantom. Prosil je, naj določijo, v katerih krajih v Sloveniji je predvideno “izvajanje javnega naročila”. Dodal je, da le na podlagi teh informacij lahko oddajo podpisano izjavo za sodelovanje “po sklopih” (to pomeni glede na razpisano regijo).
Točne lokacije migrantskih centrov bodo kmalu razkrite
Odgovor urada je bil: “Po posredovanju izjave za sodelovanje v postopku vam bomo posredovali razpisno dokumentacijo, v kateri bodo tudi navedeni kraji izvajanja storitve.” (Izsek objavljamo ob koncu prispevka.) Iz odgovora urada je razvidno, da bodo morebitni prijavitelji že v naslednjih dneh prejeli seznam lokacij. Ob tem bodo nedvomno morali podpisati tudi izjavo o zaupnosti podatkov.
Razpis za prehrano je vreden preko 7 milijonov evrov, velja za 24 mesecev, z možnostjo podaljšanja za 12 mesecev. Pred tem je urad prvi razpis za prehrano objavil že 30. aprila 2018, vendar se nanj ni nihče prijavil.
Jedilnik: Jedi v enaki sestavi se v enem mesecu ne smejo ponoviti več kot 3-krat
Iz aprilske dokumentacije je med drugim razvidno, kakšen jedilnik mora ponudnik hrane zagotoviti za migrante. Napisano je: “Izvajalec sam sestavi jedilnik za naslednji teden (od ponedeljka do nedelje) in ga vsak torek pošlje na uradni predal naročnika (urad – op.) v pregled, pripombe in potrditev. … Jedilnik mora pri vsaki posamezni jedi vsebovati količino posamezne jedi v pripadajočem obroku, izraženo v osnovni merski enoti, ter število kcal za navedeno količino.” Nadalje je navedeno, da bodo v uradu jedilnik v roku dveh dni potrdili oziroma dali pisne pripombe. Po potrditvi jedilnika pa mora tega izvajalec uradu dostaviti v slovenskem in angleškem jeziku.
In dalje: “Jedilnik ne sme biti enoličen, sestavine morajo biti sezonske. Po posebni pisni zahtevi naročnika mora biti jedilnik sestavljen tako, da se jedi v enaki sestavi menija v enem mesecu ne smejo ponoviti (kosilo, večerja) več kot 3-krat.”
Kako zelo lepo skrbijo vladne službe za prehrano migrantov (v breme vseh davkoplačevalcev), kaže tudi naslednji primer
Na portalu e-naročanje je objavljeno tudi obvestilo, da je urad že oddal naročilo za izvajanje oskrbe s prehrano migrantov za živila, ki so predelana na ekološki način. Za t. i. eko-hrano torej. Naročilo je v vrednosti 2,2 milijona evrov, za izpostavo azilnega doma v Logatcu, kjer so nastanjeni migranti. Urad je naročilo oddal Gostilni in pizzeriji NIBI, Sebina Bašić, s.p., Sinja Gorica pri Vrhniki. Oddajo naročila so pojasnili s tem, da je ministrstvo za obrambo, ki je lastnik prostorov, kuhinjo z jedilnico oddalo v najem Sebini Bašić, s.p., za 5 let, zato nabave eko-hrane po tem razpisu “ne more zagotavljati drug ponudnik”.
Centrov bo več, kje so načrtovani?
V petek je v prostorih Občine Brežice na pobudo brežiškega župana Ivana Molana potekal sestanek občinskega vodstva in predstavnic urada. Občina je nato v sporočilu zapisala: “Centri so načrtovani na lokacijah ob državni meji tik ob mejnih prehodih, v občini Brežice na območju mejnega prehoda Obrežje. V primeru vzpostavitve centra bo to center zaprtega tipa, z omejitvijo gibanja, kjer bo policija skrbela tako za varnost kot komunikacijo. Urad bo poskrbel za logistiko postavitve centra (šotori, sanitarije, ograja, oblačila, hrana ipd.), za postopke z migranti in varovanje pa policija.”
Centri so načrtovani za sprejem do 320 oseb, ki se bodo v centru zadržale največ 72 ur. V primeru, da bodo migranti zaprosili za azil v Sloveniji, bodo premeščeni v notranjost države, tisti, ki za azil ne bodo zaprosili, pa bodo vrnjeni v Republiko Hrvaško.
V Beli krajini glede na znane podatke prideta v poštev mejna prehoda v Metliki in na Vinici. V Beli krajini so mejni prehodi za obmejni promet še na lokacijah Žuniči, Sodevci, Krasinec, Božakovo, Krmačina in Radovica. Glede na doslej znane podatke naj ti prehodi ne bi prišli v poštev, vendar pa možnost vseeno obstaja, bi pa morali tam še marsikaj postoriti, med drugim urediti tudi prostore za policijo.
Kako je zdaj z ilegalnimi migranti?
Odhajajoči državni sekretar Boštjan Šefic je za sobotno Delo povedal, da so v Sloveniji letos obravnavali okoli 5.700 migrantov, prošnje za azil je dalo 2.100 migrantov. Glede migrantskega centra v Metliki, v povezavi s sredinim protestom, pa je dejal: “Razumljivo je, da mora biti sprejemno-registracijski center zaradi infrastrukture v bližini policijske postaje, saj bi bilo nespametno te ljudi tudi po večkrat na dan voziti v oddaljene kraje … Slovenija mora upoštevati tudi humanitarni vidik in prav je, da migrantom v času, ko potekajo razni postopki, omogočimo ustrezno nastanitev za nekaj ur ali dni.” (O tem, da je treba “beguncem pomagati”, je v sredini večerni oddaji 24ur govoril tudi metliški župan Darko Zevnik.)
Kaj poročajo v BiH?
Medtem ko v Sloveniji poročamo o 5.700 nezakonitih migrantih (skoraj polovica jih je prišla v Belo krajino) oz. o približno 1.000 mesečno (julija in avgusta), pa je hrvaška tiskovna agencija Hina v sredo objavila navedbe bosanskega ministra za notranje zadeve Dragana Mektića. Povedal je, da je v BiH v zadnjem času nezakonito bivalo okoli 4.500 migrantov. V zadnjem času jih je večina odšla na Hrvaško, njihov cilj je pot v Slovenijo.
Dodajmo, da obstaja velika možnost, da so ti migranti še v BiH (razlogi v nadaljevanju). Po Mektićevih navedbah je v BiH letos vstopilo 12.752 nezakonitih migrantov. Pri tem jih je 1.000 zaprosilo za azil, bosanske oblasti pa azila niso odobrile nobenemu od teh.
Očitno je, da je okrog 4.000 migrantov že na poti v Slovenijo oz. nekje pripravljenih za to
Slednje gre v tudi v kontekst navedb poznavalcev razmer, da se je Šefic po dogovoru s slovenskimi oblastmi ob enem izmed obiskov v BiH s tamkajšnjim ministrom dogovoril, da bo Slovenija sprejela vsaj 10.000 pri njih čakajočih migrantov.
Šlo naj bi tako, da bi migrante – podobno kot leta 2016 – hrvaška stran prepeljala do slovenske meje. Tu bi jih v teh registracijsko-sprejemnih centrih popisali, nato pa odpeljali na drugo lokacijo. Po dogovoru naj bi ostali v Sloveniji.
Kam jih bodo namestili, pa je že drugo vprašanje. Tega za zdaj še ne razkrivajo, poleg prepolnih kapacitet Azilnega doma na Viču in izpostav v Ljubljani in Logatcu je zdaj vse bližje tudi to, da bodo ilegalne migrante namestili tudi v prostore na Debelem rtiču. Vseeno pa bo to premalo.
Po neuradnih informacijah naj bi bile nastanitvene kapacitete za to množico migrantov, ki prihaja, že zagotovljene. Možnosti je precej, med drugim tudi pri zasebnikih. Povsod po državi. Brez izjem.
Težava, na katero opozarjajo naši viri, pa je v tem, kako se bo Slovenija dogovorila za prevoz migrantov iz BiH v Slovenijo. Pri tem mora sodelovati hrvaška stran, kar pa je močno vprašljivo. V tem delu je nujna aktivnost slovenskega zunanjega ministrstva. Zdaj ga vodi Karl Erjavec, predsednik stranke DeSUS, kot kandidat v vladi Marjana Šarca pa je za to predviden – ironično – Miro Cerar, predsednik SMC (stranke, ki je obsodila sredin protest v Metliki) in vladni predsednik v odhajanju.
Kaj o migrantih poročajo na Hrvaškem? Pokupili so že vse mačete in nože
Spletni portal Kamenjar je v sredo poročal, da so migranti v Bihaču pokupili vse mačete (po slovarju: enorezni dolgi noži za sekanje) in nože. Prihaja že tudi do napadov na policiste na bosansko-hrvaški meji.
Spremenili so taktiko, gredo v skupinah po 200
V petek so na portalu Kamenjar še poročali, da so policisti na obmejnem območju Donji Lapac prestregli skupino 200 migrantov, ki so na Hrvaško nezakonito vstopili iz BiH. Hrvaški obmejni policist je novinarjem povedal: “Opozorili so še na prevoznike migrantov in financiranje vsega tega, vendar je to že druga tema.”
Stvari so zelo resne in so očitno del politike na državni ravni, v kateri imajo veliko vlogo vse politične stranke, ki delujejo v odhajajoči vladi in sestavljajo tudi novo vlado.
