Migrantov, razpršenih blizu hrvaške meje, je skoraj dva tisoč. Pri vsem tem pa je najbolj zaskrbljujoče to, da je bilo zabeleženih že 80 primerov nalezljivih in lahko prenosljivih bolezni. Poleg uši prinašajo garje, parazitsko kožno nalezljivo bolezen, ki se prenaša s tesnim telesnim stikom, dolgotrajnim držanjem za roke, spanjem v isti postelji ali po spolnem stiku, poroča hrvaški 24sata. Glede vedno pogostejšega stika slovenskih policistov z migranti, za katere obstaja sum, da so oboleli za nalezljivimi boleznimi, so opozorili tudi v Policijskem sindikatu Slovenije. Pri tem pa je seveda smotrno omeniti, da so se o bližajoči se epidemiji razpisali tudi slovenski mainstream mediji v lasti Stojana Petriča.
Nedavno so v Policijskem sindikatu Slovenije opozorili, da se policisti v zadnjem mesecu soočajo z občutnim povečanjem števila migrantov. Pri tem pa imajo vse pogosteje tudi stike z osebami, za katere obstaja sum, da so obolele za nalezljivimi boleznimi, kot sta hepatitis in garje, v zadnjem primeru pa celo ošpice.
Do razglasitve epidemije naj bi prišlo v kratkem
Hazim Kapić, minister za zdravje v Unsko-sanskem kantonu v Bosni in Hercegovini, je napovedal, da bo najverjetneje v kratkem prišlo do razglasitve epidemije garij. Do sedaj je med migranti, ki so razpršeni ob meji s Hrvaško, zabeleženih okrog 80 primerov te bolezni. Prav tako pa je med temi, ki se pripravljajo na prehod hrvaško-bosanske meje, vedno več primerov uši.
Prvi pomemben znak okužbe je običajno srbež, ki se iznenada pojavi in je izrazit predvsem ponoči oziroma ko se pacient segreje. Pri nekaterih ljudeh se srbenje ne pojavi (zelo stari ljudje, dojenčki). Kožne spremembe najdemo predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka (med prsti, notranja stran zapestja, komolec, kolena, okrog popka …).
Spremembe so v obliki rožnatih papul velikosti prosa, s krastico na vrhu. Običajno sta po dve in dve skupaj, kar predstavlja začetek in konec rovčka. Zaradi praskanja najdemo na koži opraskanine, drobne mehurčke, rdečino. Spremembe so običajno simetrične na zunanjih straneh telesa, nikoli ni izpuščaja na sredini prsnega koša ali hrbta. Pri dojenčkih in majhnih otrocih je lahko prizadeta vsa koža, celo obraz, vrat, skalp, ušesa. Pri zelo starih ljudeh in pri osebah z imunsko prizadetostjo se pojavijo krustozne garje (Scabies crustosa ali Norveške garje). V krastah se nahaja veliko število živih pršic in jajčec.
Iz zavoda za zdravstveno varstvo in zdravstvenih domov v Veliki Kladuši, Bihaću in Cazinu sporočajo, da je opazna problematika vezana na higiensko, epidemiološko in zdravstveno oskrbo. Poseben problem predstavljajo nehigienska namestitev, voda za pitje ter garje in uši kot zelo nalezljivi in lahko prenosljivi bolezni. Pritok migrantov je poleg Bihaća in Velike Kladuše opazen tudi na območjih Cazina in Bužima, na obmejnem območju s Hrvaško, je dejal minister Kapić in potrdil, da bo stanje epidemije najverjetneje razglašeno zelo kmalu.
Po besedah Anela Ramića, ministra za notranje zadeve v kantonalni vladi, obstajajo ocene, da na območju tega kantona trenutno prebiva okrog 1.600 migrantov, med katerimi jih večina prihaja iz Sirije, Afganistana, Pakistana, Palestine in Iraka. Večinoma se nahajajo na območju Velike Kladuše in Bihaća, vedno bolj pa se povečuje njihov dotok na območju Cazina in Bužima ob hrvaški meji.
O nalezljivih boleznih poroča tudi Policijski sindikat Slovenije
Nedavno so v Policijskem sindikatu Slovenije opozorili, da se policisti v zadnjem mesecu soočajo z občutnim povečanjem števila migrantov. Pri tem pa imajo vse pogosteje tudi stike z osebami, za katere obstaja sum, da so obolele za nalezljivimi boleznimi, kot sta hepatitis in garje, v zadnjem primeru pa celo ošpice.
Policijski sindikat Slovenije navaja, da je lahko vsak migrant tudi potencialni prenašalec nalezljive bolezni. Policisti pa so že v osnovi precej slabše zaščiteni v postopkih z migranti kot zdravstveno osebje, zato ni čudno, da so pri delu z migranti izpostavljeni bistveno večjemu tveganju za okužbe z nalezljivimi boleznimi. Od vodstva policije zato v sindikatu zahtevajo, da policistom zagotovijo plačilo testiranj in dodatnih preventivnih cepljenj.
Bojazen, da so migranti morda okuženi z nalezljivo boleznijo, ima na policiste izjemno negativen psihološki učinek, saj ob tem vlada strah pred tem, da bodo ali so že z boleznijo okužili tudi svoje najbližje. Iz tega razloga se je vodja sindikata Radivoj Uroševič odločil, da na policijsko vodstvo pošlje zahtevo, ki jo je poimenoval Obravnavanje ilegalnih prebežnikov in izpostavljenost policistov nalezljivim boleznim. Zahteva je objavljena tudi na njihovi Facebook strani. Odzivi so vsi v prid policistom, nekateri celo navajajo, da so z zahtevo v sindikatu “že malo pozni”.
