Piše: Vančo K. Tegov
V Sloveniji pa je takih okoli 220.000 tujih državljanov, med katerimi jih slovenščine ne uporablja približno 35–40 odstotkov.
Več kot 75 odstotkov gospodinjstev v Nemčiji doma govori samo nemško, kažejo uradni podatki nemškega zveznega statističnega urada (Destatis), objavljeni februarja 2026. Po statističnih podatkih je leta 2024 približno 77 odstotkov nemškega prebivalstva doma izključno uporabljalo nemščino, 17 odstotkov pa jih je uporabljalo nemščino in vsaj še en jezik. Le šest odstotkov jih doma ni govorilo nemško.
Podatki so bili objavljeni na predvečer mednarodnega dneva maternega jezika, ki ga 21. februarja obeležujemo pod okriljem Unesca. Skupaj je leta 2024 v Nemčiji doma večinoma ali v celoti uporabljalo drug jezik približno 15,5 milijona ljudi. Najpogosteje uporabljeni tuji jezik je bila turščina (14 odstotkov), sledili sta ruščina (12 odstotkov) in arabščina (9 odstotkov).
Med večjezičnimi gospodinjstvi je bila nemščina primarni jezik v približno 25 odstotkov primerov. Med nemškimi gospodinjstvi s tako imenovanim migrantskim ozadjem – izraz, ki se uporablja za ljudi, če so se oni ali vsaj eden od njihovih staršev priselili v Nemčijo po letu 1950 – jih približno 22 odstotkov doma govori samo nemško, medtem ko 23 odstotkov navaja, da nemščine doma sploh ne uporablja.
Žal ima ogromen »prispevek« pri tem neslavnem dosegu nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel. Od takrat naprej je masa prihajajočih po vseh možnih kanalih neustavljiva in težko sledljiva ter nadzorovana. Berlin kot glavno mesto drži rekord po prisotnosti Turkov in turško govorečih, ki jih je na območju prestolnice približno pol milijona.
Kakšna je slika v Sloveniji?
Po podatkih iz raziskav Eurobarometer in drugih virov je slovenščina uradni jezik Slovenije in jo kot materni ali uporabljani jezik govori približno 97 odstotkov prebivalcev (kar pomeni, da je število ljudi, ki je ne govorijo, okoli tri odstotke celotnega prebivalstva oziroma približno 64.000 ljudi, ob upoštevanju trenutne populacije okoli 2,13 milijona). Ta delež temelji predvsem na znanju in uporabi jezika, ne le na maternem jeziku, kjer je slovenščina materni jezik za približno 84–91 % prebivalcev.
Podatki o tistih, ki slovenščine »v nobeni obliki sploh ne uporabljajo« (torej ne govorijo, ne razumejo in je ne uporabljajo niti pasivno), so manj natančni, saj uradni popisi po letu 2002 ne zajemajo podrobnih vprašanj o jezikovni uporabi. Ocene iz raziskav o tujih delavcih in priseljencih kažejo, da je med tujimi državljani (ki predstavljajo okoli 10,4 odstotkov prebivalstva oziroma približno 221.000 oseb po zadnjih podatkih SURS iz oktobra 2025) približno 35 odstotkov takih, ki je ne znajo, kar bi lahko nakazovalo skupno število okoli 70.000–80.000 ljudi, ki je sploh ne uporabljajo v vsakdanjem življenju. Vendar gre za ocene, saj mnogi priseljenci jo vsaj pasivno razumejo zaradi izpostavljenosti.
Tujci (priseljenci in njihovi potomci) v Sloveniji uporabljajo najpogosteje jezike iz območja nekdanje Jugoslavije, saj predstavljajo glavnino priseljenih skupnosti – predvsem iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije, Hrvaške in Severne Makedonije. Ti jeziki so bosanščina, srbščina, hrvaščina, albanski jezik (zlasti med Kosovari) in v manjši meri makedonščina.
Po najnovejših razpoložljivih ocenah in podatkih (SURS 2025, migracijske statistike) ter strukturi tujih državljanov (okoli 10–11 odstotkov prebivalstva, približno 210.000–230.000 oseb) so najpogostejši neslovenski jeziki, ki jih tujci aktivno uporabljajo v vsakdanjem življenju.
Poleg tega se v manjših skupinah uporabljajo tudi: ruščina (med Rusi in Ukrajinci, zlasti po 2022), ukrajinščina (begunci iz Ukrajine), nemščina (Avstrijci, Nemci, manjše število), angleščina (med nekaterimi zahodnimi priseljenci ali v poslovnih krogih), romščina (med Romi, ki so del priseljenskih ali starejših skupnosti).
V domačem okolju in med seboj tujci najpogosteje govorijo prav te jezike iz bivše Jugoslavije, medtem ko se v javnosti, na delu in v šolah večinoma sporazumevajo v slovenščini (če jo znajo) ali angleščini. Podatki o natančni jezikovni sestavi po maternem jeziku niso bili zbrani po popisu 2002 (ko so jeziki bivše Jugoslavije predstavljali okoli 8–10 odstotkov vseh maternih jezikov), ampak aktualna migracijska slika kaže, da so ti jeziki še vedno prevladujoči med tujci. V šolah in vrtcih se zato pojavljajo tudi programi za podporo otrokom priseljencev pri učenju slovenščine, medtem ko se njihovi materni jeziki ohranjajo predvsem doma ali v skupnostih.
Mlačne in nedosledne migracijske politike so hudo nevarne
Hudo moteče je, ko ti tujci stopijo na plano izven svojih bivališč in so prisotni s svojo glasnostjo ter neverbalno komunikacijo, predvsem s kriljenjem in artikulacijo, ki je za prenekaterega mimoidočega ali tistega, ki se zadržuje na odprtem javnem prostoru, zelo moteče, da ne rečem boleče. Zaželena, pričakovana pa tudi potrebna asimilacija in integracija je slabo prisotna oziroma večji ali pretežni del odstotka. Obdobje zadnjega desetletja je strašljivo in pomenljivo v slabšalnem smislu, po zelo veliki nemoči pri nas in na splošno v Evropi, s prisotnostjo levih in levo liberalnih vlad, ki pravzaprav ob neobstoju izdelane migracijske in priseljenske politike dopuščajo nenadzorovane in v pretežnem delu tudi ilegalne migracije. To poleg Slovenije, ki v zadnjem obdobju »preferira« nonsens na tem področju, ko hoče vprašanje ilegalnih migracij spremeniti v legalne in s tem nezakonite migracije umakniti iz dnevnega reda. Več evropskih držav ima velike težave s tem, nekatere pa to znajo rešiti učinkovito. Slovenija se žal s tem ne more pohvaliti, le z nedoslednostmi in neumnostmi pa lahko. Med poskusi integracije (ki je na trenutke nemogoča, vsaj v Sloveniji) pride do slabšanja kulturne, jezikovne in varnostne situacije, za katero obstoječa zakonodaja, še bolj pa izvršilna oblast, nima rešitve, le skomiganje z rameni in izgovore.
Bog nas obvaruj takšne protislovenske in proti ljudske politike!
