Piše: Andrej Sekulović
Nezakonite migracije so se v prejšnjem letu nadaljevale. Migranti izkoriščajo zakonodajo, da bi se izognili takojšnji vrnitvi. Veliko nesorazmerje med izraženimi namerami za vložitev prošnje za mednarodno zaščito in dejanskimi prošnjami.
Prejšnje leto so se nezakonite migracije nekoliko zmanjšale, a kljub temu število nezakonitih vsiljivcev ostaja visoko. Hkrati se, kot smo že poročali, kljub nihanju nezakonitih migracij postopoma povečujejo zakonite migracije. Velika večina tujcev iz držav onkraj meja evropske celine, ki prebivajo v Sloveniji, so uvoženi zakoniti migranti, ne azilanti ali ilegalci, ki se hočejo čez Slovenijo prebiti naprej na Zahod. Če je bilo leta 2022 izdanih skupaj začasnih in stalnih dovoljenj za prebivanje za državljane tretjih držav, kamor štejemo tudi nekdanje jugoslovanske republike, 202.279, jih je bilo v letu 2023 215.874 in v prejšnjem letu 225.062. Postopoma narašča predvsem število ljudi neevropskega izvora. Nepalcev je bilo tako v letu 2023 249, v prejšnjem letu pa kar 839. Državljanov Bangladeša je bilo predlanskim 251, lani pa 508. Indijcev je bilo 1.201 v letu 2023, lani pa dva tisoč. Gre le za nekaj primerov postopnega spreminjanja demografske slike Slovenije, ki se pod bruseljskim liberalnim vodstvom dogaja skoraj povsod po Evropi.
Nezakoniti prehodi meje v letu 2024
Če se vrnemo k nezakonitim migracijam, lahko zapišemo, da je bilo v letu 2024 do konca novembra zabeleženih 44.311 nezakonitih prehodov naše meje. V primerjavi z letom poprej se je število zmanjšalo, saj je bilo predlanskim več kot šestdeset tisoč vdorov čez mejo. Ostaja pa število višje od prejšnjih let. Leta 2021 je bilo denimo nezakonitih vstopov deset tisoč, v letu 2022 pa dobrih trideset tisoč. Kdo pa je najpogosteje v preteklem letu prestopil našo mejo brez dokumentov? Največ je bilo Sircev, Afganistancev in Turkov. Ko smo že pri Turkih, zakonito jih v Sloveniji prebiva že dobrih 1.500. Od drugih velja omeniti še Maročane, Pakistance in Bangladešane. Najbolj obremenjeni so bili policisti Policijske uprave Novo mesto, kjer je bilo kar 84,3 odstotka vseh nezakonitih prestopov. Kot lahko vidite v grafu, je večina ujetih ilegalcev izrazila namero podaje prošnje za azil in tudi med njimi prevladujejo Sirci in Afganistanci.
Izkoriščanje zakonodaje
Nezakoniti migranti očitno dovolj dobro poznajo zakonodajo, da jo znajo izkoriščati. Morda so jim to prišepnili njihovi prijatelji iz vrst nevladnih organizacij. Če nezakoniti migranti policistom, ko jih ti zalotijo, izrazijo namero, da hočejo zaprositi za mednarodno zaščito, jih morajo policisti odpeljati v azilni dom. Tako danes v Sloveniji davkoplačevalci plačujejo migrantom pravzaprav prevozniško dejavnost, ki jo morajo izvajati policisti. Zato vsi ilegalci preprosto izrazijo to namero, da jih ne bi vrnili na Hrvaško in bi ob prvi priložnosti poskušali pobegniti in nadaljevati svojo pot ali pa začasno ostati v Sloveniji. Da migranti uporabljajo takšen trik, je razvidno tudi iz grafa, kjer smo primerjali izražene namere s številom vloženih prošenj.
Izražene in dejanske prošnje za azil
V prejšnjem letu je bilo izraženih namer 42.673, vloženih prošenj pa samo 5.634. Med slednje se ne prištevajo le nove, ampak tudi prošnje, ki so bile obnovljene. Ilegalci tako zavestno lažejo, da bi lahko ostali v Sloveniji. Od vloženih prošenj je bila večina, dobrih 3.000, kasneje umaknjena. Nekaj več kot 2.300 prošenj je bilo zavrženih. To največkrat pomeni, da so prosilci za mednarodno zaščito prošnjo že vložili v drugi državi članici EU, kar pomeni, da se takšne taktike izražanja namere, da bodo zaprosili za azil, poslužujejo od trenutka, ko vstopijo na območje Evropske unije. Dublinska uredba namreč določa, da lahko migrant prošnjo za zaščito v varni državi vloži le v eni članici. Med tistimi, ki so dejansko zaprosili za mednarodno zaščito v preteklem letu, je bilo največ Maročanov, kar 3.548. Od tega samo 35 žensk. Za njimi je bilo največ Alžircev, 452, in Sircev, 198. Med prosilci so bili 5.404 moški in 230 žensk. To znova potrjuje, da med nebogljenimi begunci in migranti prevladujejo moški.
