Brežičani in Posavci zagotovo niso pozabili migrantskega vala iz leta 2015 in v začetku leta 2016. Potem so se stvari umirile, zdaj pa iz teh krajev prihajajo podatki o čedalje večjem številu prijetih ilegalnih migrantov dnevno. Vse kaže, da se migrantska pot spreminja, čeprav nas vladajoči o tem ne obveščajo. Na to kažejo tudi nekateri drugi zaznavni indici.
S Policijske uprave (PU) Novo mesto v zadnjem času poročajo o le nekaj izsledenih in prijetih na območju Posavja, vendar pa naj bi bilo to le del tega, kar se v resnici dogaja na tem območju.
Policisti PU Novo mesto so po poročanju nekaterih medijev v prvih desetih mesecih letos izsledili in prijeli 3169 tujcev, od tega 92 odstotkov na območju Bele krajine. Na območju Posavja naj bi bilo pri tem prijetih 244 migrantov. Policisti PU Koper so jih dodatno prijeli še 3439. Skupno je to 6608 prijetih.
Hkrati iz Bosne in Hercegovine poročajo o več kot 20.000 ilegalnih migrantih, ki se prosto sprehajajo po državi in čakajo na nadaljevanje poti v EU.
Vlada, ki jo sestavljajo stranke LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB (del koalicije je tudi Levica), je v četrtek potrdila tudi Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, že maja 2018 pa so soglašali s sprejemom t. i. Marakeške politične deklaracije. Ta pomeni politično soglasje k odprtju mej za množične migracije. Globalni dogovor, ki ga bodo v Marakešu potrjevali 10. in 11. decembra 2018, pa bo stvari samo še dorekel.
Miro Cerar, zdajšnji zunanji minister, pred tem pa predsednik vlade, je to obrazložil, kot da dogovor za države ni obvezujoč in je nekaj pozitivnega. Na takšno razlago se je odzval dr. Boštjan M. Zupančič, profesor, nekdanji ustavni sodnik in nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
Na Twitterju je zapisal, da je to ali znak neumnosti ali zavestnega zavajanja državljanov Republike Slovenije.
Dr. Anton Olaj, upokojeni komandir PU Novo mesto in doktor pravnih znanosti, pa je zapisal: “Dan, ko so zanemarili moč argumentov in jih avtoritativno nadomestili z argumentom moči. Žalosten dan za Slovenijo.”
Hkrati vlada oziroma njen vladni urad že nekaj časa pospešeno objavlja razpise za oskrbo in integracijo migrantov. Pri večini je navedeno, da gre za lokacije v posavski regiji, jugovzhodni (JV) Sloveniji in primorsko-notranjski regiji.
V Beli krajini, ki je del JV Slovenije, se prebivalci, združeni v dve civilni iniciativi, postavitvi registracijsko-migrantskega centra zelo upirajo. Podobno je v Ilirski Bistrici. Tako vladajočim ostaja zgolj posavska regija.
Doslej so se Brežicam izogibali, saj je splošno znano, da tamkajšnja aktualna občinska oblast temu nasprotuje, enotni so tudi v Krajevni skupnosti Dobova.
Migrantom pa se z marakeškimi dogovori odpira prosta pot. Doslej je šlo prek Bele krajine okoli 41 odstotkov vseh migrantov, prek območja PU Koper pa 46 odstotkov. Če se bo pot spremenila v Posavje, kot se stvari že nakazujejo, pa bo to lahko povsem druga zgodba. Dodajmo še, da so bile v letih 2015 in v začetku 2016 med migranti tudi ženske in otroci. Zdaj pa poročajo, da je teh le za vzorec, večinoma so to mladi fantje in ne gre za begunce, temveč večinoma za ekonomske migrante.
Ministrstvo za notranje zadeve sprejemno-registracijske centre načrtuje ob južni meji Slovenije s sosednjo Hrvaško. Sledili naj bi migrantski centri, na dometu so tudi prazna stanovanja.
