Evropejci si želijo zaščititi begunce, a so pri tem bolj naklonjeni politikam, ki to zaščito omejujejo in pogojujejo, kaže analiza mnenj 12.000 ljudi iz osmih članic EU. Gre za prvo tovrstno študijo, iz nje pa izhaja, da imajo ljudje podoben pogled na azilne in begunske politike ne glede na to, ali živijo na Švedskem ali na Madžarskem.
Danes objavljeno analizo sta izvedla Evropski univerzitetni inštitut (EUI) s sedežem v Bruslju in Inštitut za svetovno ekonomijo (IfW) iz Kiela. Zajela je 12.000 ljudi iz Avstrije, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Poljske, Španije in Švedske.
Raziskovalce je zanimalo, čemu so vprašani bolj naklonjeni, ko gre za azilne in begunske politike, in sicer na šestih področjih. Preučili so, kakšni ureditvi so ljudje bolj naklonjeni, ko gre za prošnje za azil, preselitev priznanih beguncev v druge države in vračanje zavrnjenih prosilcev za azil v države, kjer bi lahko bili ogroženi.
Analizirali so tudi, kakšne so preference ljudi, ko gre za združevanje družin beguncev, odločanje o begunski politiki na nacionalni ravni ali na ravni EU ter finančno pomoč državam nečlanicam EU, ki gostijo begunce. Pri tem so raziskovalci preučili tudi, koliko so preference ljudi odvisne od oblikovanja azilnih in begunskih politik, še posebej, če so vanj vključene omejitve in pogoji.
Ugotovili so, da so ljudje v vseh osmih preučenih državah naklonjeni zaščiti beguncev in prosilcev za azil, a dajejo prednost takšni, ki vključuje omejitve in pogoje. Tako se je pokazalo tudi med vprašanimi na Madžarskem, čeprav je tamkajšnja vlada dobro znana po beguncem nenaklonjenih političnih stališčih.
“Pogosto slišimo, da so Evropejci brezupno razdeljeni, ko gre za azilne in begunske politike. A nova raziskava je ravno nasprotno pokazala neverjetne podobnosti v mnenju do teh politik po različnih evropskih državah. Evropejci si želijo zaščititi prosilce za azil in begunce, a so pri tem bolj naklonjeni politikam, ki vključujejo omejitve in pogoje. Oblikovalci politik bi se morali zavedati, da so ljudje v evropskih državah pri tem vprašanju bolj enotni kot razdeljeni,” je komentiral soavtor študije Martin Ruhs.
Kot so še zapisali pri EUI, gre za novo vrsto analize azilnih in begunskih politikih. V minulih letih je bilo sicer veliko raziskav o javnem mnenju o priseljevanju in migrantih na splošno, manj o mnenju glede prosilcev za azil in beguncev, skoraj nič pa o tem, kakšno je mnenje Evropejcev o različnih vidikih azilnih in begunskih politik.
Po mnenju EUI bo nova analiza v pomoč pri razpravah o tem, kako reformirati azilno in begunsko politiko v Evropi in širše. O migracijah bodo prihodnji teden na srečanju v Luxembourgu znova razpravljali notranji ministri članic, 17. in 18. oktobra pa tudi evropski voditelji.
