Piše: Bogdan Sajovic
Danske oblasti so spoznale, da integracija migrantov v dansko družbo ne deluje. Za začetek bodo praktično ustavili priseljevanje. Vlada namerava razseliti petnajst migrantskih getov v državi. Po novem v soseskah ne bo smelo živeti več kot 30 odstotkov migrantov.
Danska je v očeh progresivni krogov dolgo veljala za tako rekoč vzorno državo, katere progresivne politike je treba ne le podpirati, ampak tudi kopirati. Ena od politik, nad katerimi so se tako navduševali progresivci po svetu, je bila danska migrantska politika. Danska je bila namreč izredno strpna in odprta za priseljevanje, širokogrudna s socialno podporo in z drugimi oblikami finančne pomoči migrantom, prizanesljiva je bila celo do migrantov, ki so kršili zakone. Zadnjih nekaj let pa se je odnos Danske do migrantov korenito spremenil. Danci so opazili, da je integracija spodletela, da prihaja do zlorab socialne pomoči, da se vzpostavljajo geti oziroma »vzporedna« območja, v katerih cveti kriminal, in še huje, da se migranti radikalizirajo. Da vse pogosteje in vse bolj odkrito kršijo zakone in da celo zaničujejo dansko družbo in jo skušajo preurediti po svojih željah. Predlansko poletje so tako migranti, okrepljeni z domačimi progresivnimi obsedenci, razgrajali po danskih mestih in zahtevali »odpravo sistemskega rasizma«, pri čemer so šli tako daleč, da so celo napadli spomenik Male morske deklice Ariel, znanega lika iz Andersenovih pravljic, kot simbol rasizma danske družbe. Šaljivci pravijo, da je bil ravno napad na Ariel zadnja kaplja čez rob danske strpnosti.
Čaša strpnosti se je prelila
No, čaša danske strpnosti do migracij se je sicer začela prelivati že pred nekaj leti, med mesarskimi napadi islamističnih teroristov po evropskih mestih. Tudi Danska je tedaj opazila, da se je šlo z odprtostjo odločno predaleč. Opažati so začeli radikalizacijo v migrantskih getih, povečanje nasilja in kriminala, v katerega so vpleteni migranti, vzporedne družbe, ki se gradi po migrantskih getih. To je precej ironično, saj so menda migranti odšli iz stare domovine prav zato, ker se tam niso dobro počutili, zdaj pa se tudi v novem okolju ne počutijo dobro in ga skušajo spremeniti v identičnega tistemu, ki so ga zapustili.
Tedanja desničarska vlada je začela uvajati zakonodajo, s katero bi to grožnjo danski družbi ustavili. Progresivci in globalistični migrantoljubci so bili šokirani in ogorčeni in levo liberalni mediji so kar čez noč Dansko odstranili s piedestala »vzora progresivne družbe«. Zmaga socialdemokratske stranke na zadnjih danskih volitvah je na kratko prinesla olajšanje progresivcem. Zmaga socialistov na volitvah je bila le relativna, za zadostno večino za vladanje so morali socialisti vpreči široko paleto vseh levo usmerjenih strank v danskem parlamentu in progresivci so upali, da bo to ustavilo spremembe v migrantski politiki, ki so se jih lotili desničarji. A kmalu so bili hudo razočarani, saj tudi nova socialistična vlada nadaljuje z podobno migrantsko politiko, kot jo je začrtala desnica. Predsednica vlade Mette Frederiksen je namreč izjavila: »Paziti moramo, da jih (migrantov) v našo državo ne pride preveč. V nasprotnem primeru naša kohezija ne more obstajati. Ta je že zdaj pod vprašajem.« Močan desni blok je dal socialdemokratom na znanje, da bodo ostrejšo migrantsko politiko brez pridržka podprli.
Ostrejši pristop do migrantskega problema
Danska vlada je začela s širokimi preiskavami zlorab azilnega sistema in z izgonom kršiteljev. Ostreje so začeli preganjati migrantski kriminal in tudi v tem primeru začeli vračati kriminalce v izvorne države, naj tam odsedijo kazni. Ker so nekatere skušali zavarovati pred deportacijami, češ da bodo v izvornih državah kazen prestajali v »nečloveških razmerah«, je danska vlada najela zapor na Kosovu, kamor namerava pošiljati kriminalce migrantskega izvora. Uvedli so tudi zakonodajo, s katero lahko izženejo islamistične radikalce in jim zaradi nelojalnosti do Danske v določenih primerih celo odvzamejo dansko državljanstvo. Danska je tudi začela lomiti socialne prakse, ki so jih migranti prinesli iz izvornih držav in jih uvajajo na Danskem, predvsem v migrantskih getih. Mnoge med temi praksami tudi kršijo dansko zakonodajo, denimo navada »otroških nevest«. Gre za prakso iz islamskega sveta, pri kateri starši poročijo dekleta, ki so ne le mladoletna, ampak so v veliko primerih dejansko še otroci, z odraslimi moškimi. Podobno je tudi glede izobrazbe, ki je na Danskem za otroke obvezna, a nekateri muslimanski starši ne pošiljajo deklic v šole, češ da bi se lahko tam pokvarile. No, tiste deklice, ki so že poročene, pa po mnenju njihovih mož tako ali tako nimajo kaj iskati v šoli, saj morajo skrbeti za moža in za dom. In seveda, Danska je po novem na grozo progresivnih krogov tako rekoč ustavila priseljevanje iz držav tretjega sveta. Deloma se je pri tem oprla tudi na pandemijo kitajskega virusa in blokado priseljevanja zamaskirala pod firmo ukrepov za ustavitev širjenja pandemije.
Odprava migrantskih getov
Vendar pa ustavitev priseljevanja, močnejši odziv na kriminal, radikalizacijo in zlorabo socialne pomoči še vedno ne reši popolnoma problema getov ali »vzporednih območij«. Na Danskem kot geto štejejo območje z najmanj tisoč prebivalci, ki so več kot 50-odstotno migrantskega izvora. Takšnih getov je na Danskem petnajst in so že dolga leta leglo problemov.
Danski minister za migracije in integracijo Kaare Dybvad Bek pravi, da sam izraza geto ne uporablja, ker naj bi bil pregrob in zavajajoč. A ne glede na to, kako geto imenujemo – vzporedno območje, ranljivo območje ali kakorkoli že –, gre za območje, ki preprečuje integracijo migrantov v dansko družbo ter omogoča in celo spodbuja ohranjanje praks iz izvorne države.
Gre za nešteto majhnih primerov, od zmerjanja redkih domačih otrok, predvsem deklic, ker so Danci, do zmerjanja nekaterih migrantskih otrok in žensk, da so postali »preveč danski«, do napadov na prodajalne ali gostilne z alkoholom ali s svinjskim mesom ter vsiljevanja »kodeksa oblačenja« in tako naprej. Danska vlada meni, da se razmere ne bodo spremenile ne glede na različne »delavnice«, tečaje ozaveščanja in podobne projekte integracije migrantov v dansko družbo, ker je koncentracija migrantov preprosto prevelika in pritisk okolja hromi tudi tiste migrante, ki bi se želeli integrirati. Zato so se odločili, da bodo gete preprosto razgnali. Sprejeli so novo zakonodajo, po kateri v soseskah delež migrantov neevropskega izvora ne sme preseči trideset odstotkov prebivalcev.
Kot prvi primer nove politike bo migrantski geto Gellerupparken v Aarhusu, kjer živi približno 5.000 ljudi. Oblasti tako nameravajo podreti okoli 1000 domov in nato zgraditi sosesko na novo, naselitev pa bo upoštevala nove smernice, ne več kot trideset odstotkov neevropskih migrantov, in primer Aarhusa bodo uporabili kot model tudi pri odpravi drugih migrantskih getov na Danskem.
