Piše: C. R., STA
Na mariborskem Lentu bodo danes v skladu s tradicijo slovesno obrali letošnji pridelek Stare trte, ki je s starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Prvi grozd bo odrezal koreograf in umetniški direktor Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor Edward Clug.
Že 37. Svečana trgatev Stare trte se bo začela ob 11. uri. Kulturno-etnografska prireditev se bo po napovedih mariborskega zavoda za turizem odvijala v družbi gospodarja najstarejše trte, mariborskega župana Saše Arsenoviča in trtinega skrbnika Staneta Kocutarja, vinskih kraljic in vitezov ter malečniških bračev. Vrhunec dogajanja bo kronanje nove Mariborske vinske kraljice za obdobje 2023-2025.
Po besedah skrbnika Stare trte Staneta Kocutarja je bilo letošnje leto za rast trte vremensko zelo zahtevno, obenem pa je v teku obnova Lenta, kjer raste. V prvi polovici leta je bilo zaradi gradbišča veliko prahu, zato so trto v času padavin dodatno škropili z deževnico, da bi jo očistili.
Količina pridelka je sicer podobna kot lani, njegova kakovost oz. vsebnost sladkorja pa celo nekoliko boljša, je povedal Kocutar.
Stara trta je sicer glavna turistična znamenitost v Mariboru. Tudi gradbena dela na Lentu po besedah direktorja zavoda za turizem Jureta Struca niso vplivala na njen obisk. “Magnet je očitno dovolj močan, da privablja turiste,” je dejal.
Trta raste v najstarejšem predelu mesta ob Dravi, kjer se vzpenja po stavbi, ki je bila nekoč del mestnega obzidja. V tej stavbi so pred leti uredili Hišo Stare trte, ki deluje kot turistično informacijski center, vinoteka in prireditveni prostor. Od junija lani pa nedaleč stran, na ulici proti Vojašniškemu trgu, deluje še Muzej najstarejše trte na svetu.
Grozdje Stare trte, sorte žametovka ali modra kavčina, je po navedbah mariborskega zavoda za turizem eno izmed najstarejših udomačenih žlahtnih vinskih sort na Slovenskem. Od 35 do 55 kilogramov simboličnega letnega pridelka vin vsako leto ustekleničijo v stekleničke, ki jih je oblikoval Oskar Kogoj, in služijo kot protokolarno darilo. Letno jih napolnijo nič več kot sto.
