Piše: Maruša Opeka
Ni skrivnost, da so posamezne lokalne skupnosti večkrat opozarjale na prepotrebne investicije v zagotavljanje protipoplavne varnosti. Čeprav poplav ne bomo mogli v celoti preprečiti, pa je pomembno učinkovito upravljanje z vodami, ki lahko pomembno vpliva na zmanjševanje verjetnosti nastopa poplav in zmanjševanju njihovih morebitnih posledic.
»Obvladovanje poplavne ogroženosti je izredno pomemben segment upravljanja z vodami, ki ob upoštevanju dejstva, da poplav ni mogoče v celoti preprečiti oziroma biti pred njimi popolnoma varen, vključuje aktivnosti, ki pripomorejo k zmanjševanju verjetnosti nastopa poplav in k zmanjševanju morebitnih posledic v primeru nastopa poplav,« so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor, kjer tudi ocenjujejo, da so v zadnjih tridesetih letih poplave v Sloveniji povzročile za več kot 2,5 milijarde evrov škode. Samo v zadnjih desetih letih so večje poplave v letih 2010, 2012, 2014, 2016, 2017, 2018 in 2019 prizadejale za okrog 1,35 milijonov evrov škode; v omenjenem obdobju je največja škoda nastala leta 2012 in je brez DDV znašala 310 milijonov evrov, sledi leto 2014, ko je bila škoda 255-milijonska. Po analizi ministrstva se v desetletnem obdobju v povprečju srečujemo s 135 milijonov evrov neposredne letne škode kot posledice poplav. Če pa upoštevamo še posredno škodo, vključujoč izpad prihodkov gospodarskih subjektov, prekinjene infrastrukturne in komunikacijske povezave … pa lahko govorimo o znesku 150 milijonov evrov na leto.
Poplavna direktiva
Usmeritve držav članic Evropske unije na tem področju so predmet tako imenovane poplavne direktive, ki določa aktivnosti za obvladovanje poplavne ogroženosti v okviru pretežno nacionalnih in tudi čezmejnih porečij. Vsaka članica mora identificirati poplavno ogroženost zdravja ljudi, gospodarstva, kulturne dediščine in okolja ter določiti območja pomembnega vpliva poplav. »Za ta identificirana območja pomembnega vpliva poplav morajo države članice pripraviti karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti, v katerih podrobno opredelijo vire in stopnjo poplavne nevarnosti ter evidentirajo škodo, do katere lahko pride ob nastopu ekstremnih poplavnih dogodkov,« so pojasnili na resornem ministrstvu. V zvezi z obvladovanjem poplavne ogroženosti morajo države članice pripraviti tudi načrte za zmanjševanje poplavne ogroženosti, s katerimi določijo in predvidijo ukrepe za njihovo zmanjšanje. V Sloveniji je bilo identificiranih 86 območij pomembnega vpliva poplav.
Ministrstvo za okolje in prostor je 9. februarja 2022 objavilo osnutek načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje od 2022 do 2027, s tem pa se je začela enomesečna javna razprava. Pripombe in predloge sprejemajo do 9. marca 2022. Na okoljskem ministrstvu pravijo, da je načrt posodobljen z najnovejšimi podatki, v večji meri naj bi bili upoštevani vplivi podnebnih sprememb, od leta 2019 dalje pa imamo v Sloveniji določenih 86 območij pomembnega vpliva poplav, medtem ko jih je bilo v načrtu iz leta 2017 61. Posodobljen načrt naj bi bil pripravljen tako, da obvladovanje poplavne ogroženosti obravnava celovito v okviru 18 porečij na teh 86 območjih. »V okviru Povodja Donave je tako naslednjih 15 od 18 porečij, in sicer Zgornja Sava, Sora, Ljubljanska Sava, Ljubljanica z Gradaščico, Kamniška Bistrica, Srednja Sava, Savinja, Krka, Sotla, Zgornja Kolpa, Mejna Drava z Mežo in Mislinjo, Mariborsko-Ptujska Drava, Dravinja, Slovenska Mura in Ledava,« naštevajo na okoljskem ministrstvu in dodajo, da pa se v okviru Povodja jadranskih rek nahajajo še tri porečja – porečje Idrijce, Vipave in Obale.
Milijarda evrov
Za vsako od 18 porečij so tako pripravili povzetek nabora protipoplavnih ukrepov, ki so določeni tudi s konkretnimi projekti. Nekateri od njih so že v izvajanju, k izvajanju drugih pa bo treba pristopiti čim prej. Možnosti financiranja pa so iz Sklada za vode, podnebnega sklada, kohezijskih sredstev, Načrta za okrevanje in odpornost, občinskih in državnih proračunov ter evropskih projektov. Ocenjujejpop., da je v šestletnem obdobju za financiranje protipoplavnih ukrepov, ki jih bo izvajala predvsem Direkcija RS za vode, na razpolago več kot milijarda evrov. Izvajanje negradbenih in gradbenih protipoplavnih ukrepov se bo spremljalo s poročilom Vladi RS vsaki dve leti. Poročilo bo pred tem javno razgrnjeno in po potrditvi tudi javno objavljeno. »V primerjavi s prvim načrtom pa prinaša tudi precej večje število gradbenih protipoplavnih ukrepov, s katerimi želimo dejansko zmanjšati obstoječo poplavno nevarnost in ogroženost,« so jasni na ministrstvu. Pri tem so prepričani, da bo predvsem veliko število gradbenih protipoplavnih ukrepov oziroma projektov v prihodnje pripomoglo k zmanjševanju poplavne ogroženosti.
