12.5 C
Ljubljana
sreda, 29 marca, 2023

Lovrenc na Pohorju, kraj, kjer znajo ljudje stopiti skupaj

Piše: Andraž Grad

Lovrenc na Pohorju je ena večjih slovenskih občin, čeprav šteje le dobrih tri tisoč prebivalcev. Ponaša se s čudovito naravo, ki ponuja priložnosti za mnoge pohodniške in kolesarske izzive ter oddih od mestnega vrveža.

Ima bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, ki pride do izraza predvsem na avgustovskem festivalu Jezernikovi dnevi, ki zaznamuje obletnico prve pisne omembe kraja. Občina se je v zadnjih letih soočala s težkimi trenutki ob naravnih nezgodah, ki so med drugim pokazale, da znajo tamkajšnji občani stopiti skupaj. Več o tem in o prihodnjih načrtih občine lahko preberete v intervjuju z njenim županom Markom Rakovnikom, ki je bil lani že drugič izvoljen na ta položaj.

DEMOKRACIJA: Gospod Rakovnik, nam lahko za začetek predstavite vašo občino in njene glavne značilnosti?

Rakovnik: Lovrenc na Pohorju spada po površini med večje slovenske občine, saj šteje dobrih 84 kvadratnih kilometrov. Razteza se od Drave pa vse do Rogle. Smo pa, kar zadeva prebivalstvo, med redkeje poseljenimi občinami, saj tukaj živi dobrih tri tisoč prebivalcev. Poleg glavnega naselja, samega Lovrenca torej, kjer živi večina občank in občanov, je preostanek prebivalstva razpršen po območju celotne občine, pretežno po številnih kmetijskih gospodarstvih v drugih naseljih občine; Ruta, Činžat, Puščava, Rdeči breg, Kumen in Recenjak. Posledično to pomeni, da imamo ogromno infrastrukture, ki jo je treba meriti v kilometrih in ne metrih ter dosti draže plačevati, kot če bi živeli v strnjenih naseljih. V občini prevladuje gozdnata pokrajina, ki je od nekdaj temelj razvoja gospodarskih dejavnosti. Naj kot zanimivost navedem, da mineva 800 let, odkar je avstrijski in štajerski vojvoda Leopold VI. Babenberžan leta 1222 pri Sv. Lovrencu dovolil tedenski sejem. Posledično so se prebivalci Lovrenca od takrat uradno imenovali tržani. Ta pomembna obletnica se je v letu 2022 ujela z uradnim odprtjem nove tržnične ploščadi in oživitvijo tovrstne dejavnosti v Lovrencu na Pohorju, občina pa ima poleg občinskega tudi trški grb.

DEMOKRACIJA: Ima vaša občina tudi kakšno lokalno tradicijo, povezano z njeno zgodovino?

Rakovnik: Občinski praznik praznujemo v avgustu, ko zaznamujemo prvo pisno omembo kraja, od katere mineva že 930 let. Takrat organiziramo Jezernikove dneve, festival dogodkov, kjer se ves mesec vrstijo kulturne, športne in druge zabavne prireditve, pa tudi delavnice za otroke. Tako ohranjamo spomin na našo preteklost in zgodovino.

Gre za eno največjih slovenskih občin, nam je povedal župan Rakovnik, za katero so značilni privlačni hribi in zeleni gozdovi. (Foto: Andraž Grad)

DEMOKRACIJA: Glede na to, da ste precej velika občina, imate verjetno tudi visoke stroške z urejanjem infrastrukture?

Rakovnik: Glede na občinski proračun, ki obsega približno tri do štiri milijone evrov, oziroma na višino povprečnine, ki smo je deležni, namenjamo za infrastrukturo, kolikor zmoremo. Približno milijon nam ostane letno za investicije, ko odštejemo financiranje obveznih nalog. S tem denarjem moramo urejati vse – od cest do vodovoda. Običajno slika ni ravno rožnata, ko je treba zapirati proračun in uskladiti načrtovane projekte. Ker ste prišli prav v času, ko se ukvarjamo z vremenskimi izzivi, povem, da nas denimo samo vzdrževanje občinskih cest zimska služba v ugodnem letu stane približno dvesto tisoč evrov.

DEMOKRACIJA: Katere pa so zdaj glavne investicije v občini?

Rakovnik: Ta čas poteka največja investicija letošnjega leta, to je graditev novega prizidka k zdravstvenemu domu. Gre za investicijo, vredno 1.250.000 evrov, ki jo finančno zapiramo s sredstvi ministrstva za zdravje. Končujemo obnovo dveh odsekov ceste na Kumen. Ta investicija je vredna milijon in pol, znatna sredstva pa je prispevalo ministrstvo za okolje in prostor, kot ukrep za odpravo posledic neurij, ki so našo občino v preteklih letih kar nekajkrat prizadela. Njihov prispevek je v višini 900.000 EUR. Tik pred začetkom zime smo zgradili fitnes na prostem z baliniščem in ruskim kegljiščem, ki sicer še ni uradno odprt, se pa že uporablja. Gre za lep projekt, ki je popestril podobo Lovrenca.

DEMOKRACIJA: Glede na to, da na zadnjih volitvah niste imeli protikandidata, očitno občani cenijo vaše dobro delo. Kateri so po vašem mnenju glavni razlogi, da s svojo ekipo uživate zaupanje občanov?

Rakovnik: Sam na neki način upam, da je to, da nisem imel protikandidata, skupek mnogih dejavnikov. Če bi imel protikandidata, bi to pomenilo, da sem slab (smeh). Sem pa v vsakem primeru prepričan, da smo v preteklem mandatu res dobro opravljali svoje delo, sploh če se spomnimo, da je šlo tudi za obdobje epidemije in zatem še začetka vojne v Ukrajini. Imam dobro in zagnano ekipo z veliko energije in idej. Poleg tega smo veliko delali na komunikaciji. Občani in občanke lahko v vsakem trenutku zvedo, kaj se dogaja, kje so težave, kako do potrebnih storitev. Ob dobrem delu celotne ekipe velja izpostaviti tudi zgledno sodelovanje s svetniki. Dejansko smo skupaj pretehtali vse ideje in vedno nam je uspelo uskladiti različne interese.

DEMOKRACIJA: Vaša občina je doživela kar nekaj naravnih nezgod. Nam lahko poveste, kako ste se s temi nezgodami spopadli in kako ste danes pripravljeni na tovrstne težave?

Rakovnik: Skozi Lovrenc tečeta dva večja hudourniška potoka, ki imata po več prav tako hudourniških pritokov. To v našem okolju povzroča največ težav. Občasno pride tudi do drugih neprilik, kot jih imamo sedaj recimo s snegom, z žledom ali vetrolomom a so pustošenja hudournikov glavna težava. V preteklih letih nas je ta težava doletela kar dvakrat. Najprej je potok Radoljna uničil vse pred seboj na eni strani Lovrenca, ko smo se lotevali sanacije in odpravljali škodo, pa je naslednje leto poplavil potok Slepnica in povzročil težave na drugem koncu občine. Glavnina dela pri odpravljanju takšne škode pade predvsem na ramena prostovoljnega gasilskega društva, ki nam je ob vsakih takšnih neprilikah izredno v pomoč. Gre za usposobljene ljudi, ki premorejo veliko znanja, kako se lotiti dela in zaščititi občane.

DEMOKRACIJA: Kako ste se soočali s posledicami teh nezgod?

Rakovnik: Posledic teh nezgod ne moremo takoj odpraviti v celoti, sanacija zahteva čas in predvsem denar, ki je vedno težava. Glede na to, da gre za vodotoke, s katerimi upravlja država, smo na neki način vedno odvisni od njene pomoči in ukrepov. Ker to traja, ostaja glavna težava časovna distanca, saj mora med tem infrastruktura delovati. Ko pride do naravnih nesreč, so običajno poškodovani prav vodovod, kanalizacijska omrežja, sesute so ceste. Kot sem že omenil, zdaj porabljamo ravno zadnji kupček denarja na cestah, ki jih je uničila Radoljna. K sanaciji je država prispevala dobrih devetsto tisoč evrov. Gre pa zaradi cen na trgu za izredno drage obnove in tudi delež, ki ga moramo sami zagotoviti, predstavlja za občino ogromno breme. Ta denar bi bil namenjen drugim potrebnim investicijam.

DEMOKRACIJA: Bi rekli, da imajo tovrstne nezgode tudi dobro stran v smislu, da ljudje začnejo tesneje sodelovati oziroma da okrepijo skupnost?

Rakovnik: Zagotovo so katastrofe tisto, kar iz človeka potegne najboljše, no, pri nekaterih pa žal tudi najslabše. Vsekakor se človeška rast zgodi ob takšnih dogodkih. Ljudje v Lovrencu na Pohorju znajo stopiti skupaj in si pomagati. Tudi ko katastrof ni, izvira veliko opravljenega dela v naši skupnosti iz prostovoljstva, iz povezovanja in sodelovanja v takšnih in drugačnih društvih. V Lovrencu smo na tem področju dokaj močni. Če lahko iz teh katastrof potegnemo kaj dobrega, je to gotovo duh medsebojne pomoči. Pa bi ga raje gradili ob drugačnih priložnostih.

Lovrenc na Pohorju je prijeten kraj za oddih ali dejavnosti v naravi. (Foto: Andraž Grad)

DEMOKRACIJA: Za konec, kakšne načrte imate za prihodnost v vaši občini?

Rakovnik: Poleg končanja prizidka k zdravstvenemu domu, ki je eden večjih projektov in letošnja prioriteta, načrtujemo v novem mandatu ureditev šolskega okoliša. Imamo idejno zasnovo za ureditev celotnega ambienta naše šole, z igrišči in s prometno ureditvijo. Ta projekt bo razdeljen v več faz. Želim si, da v tem mandatu uresničimo večino. Koliko bo to mogoče, pa je odvisno od razpisov, ki bodo na voljo za takšne posege, saj smo močno odvisni od sofinanciranja. Poleg ureditve šolskega okoliša računam na nadaljevanje obnove državne ceste skozi Lovrenc. Pričakujem, da bo država nadaljevala z zastavljeno dinamiko, kolikor hitro bo mogoče. Pričakujem tudi končanje obdravske kolesarske poti. Tega projekta se močno veselimo, saj bo v Lovrenc prinesel nekaj svežine in tudi pretok turistov, če že ne skozi naselje, pa vsaj skozi občino. Veliko delamo na participativnih projektih. Dobrih sedemdeset tisoč evrov namenjamo idejam, ki jih predlagajo in izglasujejo občani. Seveda je velik zalogaj tudi vlaganje v osnovno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija), ki mora biti urejena, preden se lotimo drugih projektov, s katerimi lepšamo podobo kraja.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine