Piše: C. R.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana se soočajo s povečanim prilivom bolnikov na urgenco, zato so se čakalne dobe na obravnavo v ambulanti in sprejem v bolnišnico podaljšale. Zaradi akutnega poslabšanja kroničnih bolezni je povprečen čas obravnave tudi deset ur, povprečen čas za sprejem v bolnišnico pa še daljši, opozarjajo.
Predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na interni kliniki Peter Radšel je poudaril, da imajo kljub pričakovanem večjem številu bolnikov letos “kar precejšnje težave” s pomanjkanjem postelj in kadra. Bolniki sicer večinoma prihajajo zaradi respiratornih okužb, ki poslabšujejo kronične bolezni, zaradi daljših čakalnih dob pa jih pozivajo k potrpljenju, je dejal v današnji izjavi za javnost.
Po njegovih besedah ima ljubljanski klinični center kot osrednja slovenska bolnišnica najmanj postelj glede na število prebivalcev v Sloveniji. “Kar pomeni, da težko sprejemamo bolnike z urgence. Če temu dodamo še terciarno naravo dela v kliničnem centru, kjer edini zdravimo določene bolezni, seveda moramo sprejemati tudi bolnike iz drugih regij, kar nam še toliko bolj otežuje vsakdanje sprejemanje bolnikov z urgence,” je povedal.
Manko postelj sicer skušajo nadomestiti z dodatnim oddelkom v prostorih diagnostično-terapevtskega centra, kjer bo predvidoma 15 postelj za akutno bolne, kapacitete pa bosta skušali povečati tudi interna klinika in klinika za infekcijske bolezni. “Ne vemo sicer natančno, kaj bo to pomenilo za zdravstveno nego, seveda se bojimo, da bomo kasneje soočeni še z nekoliko več odhodi, če bomo kader preobremenili,” je opozoril.
Ministrstvo za zdravje so že pozvali, naj ažurno objavlja podatke o dostopnosti in prostih kapacitetah vseh urgentnih centrov v Sloveniji, “da bi se lahko nekdo, ki je akutno bolan, lažje odločil, kje bo prej prišel do zdravniške pomoči”.
Interna klinika sicer razpolaga s 350 do 400 posteljami, kar je približno 100 manj kot pred desetimi leti, infekcijska klinika ima po njegovih besedah trenutno nekaj deset postelj manj kot v preteklosti. “Tudi če bi koristili druge kapacitete kliničnega centra, pa imamo težave z negovalnim kadrom, predvsem kadar skušamo službo organizirati na več različnih lokacijah,” je opozoril.
Če se bo trend povečanega števila bolnikov na urgenci nadaljeval, bodo verjetno morali nekatere nenujne terciarne storitve začasno prekiniti. Gre za kompleksne posege predvsem na področju zdravljenja malignih bolezni, bolj kompleksnih infekcijskih bolezni, kirurških obolenj in intervencijske posege, ki so narejeni preko žil. Te izvajajo edini v državi, zato jih ne želijo odpovedovati, saj odpovedi “gotovo niso v korist bolniku”.
Radšel je dodal, da smo kot družba relativno slabo pripravljeni na staranje populacije. “Ta trenutek nam v bolnišnici leži več kot pet odstotkov bolnikov, ki jih ne moremo premestiti v negovalne ustanove ali domove za ostarele, kjer so prav tako soočeni s pomanjkanjem medicinskega kadra,” je povedal.
