Piše: Marjeta Bogataj
Naša dežela je polna naravnih lepot, ki smo jih domačini nekako vajeni, obiskovalci iz tujine pa so naravnost očarani. A naše bogastvo je tudi kulturna, sakralna in stavbna dediščina, ki državi daje karakter, ljudem pa navdih in veselje v duši.
Povsod so stavbe, ki so jih zgradili naši predniki, pa naj gre za sakralne, arhitekturne ali kulturne objekte. Turisti jih takoj opazijo, saj so del zgodovine, ta pa je vedno privlačna in buri domišljijo. Za zapuščino naših dedov pa je seveda treba skrbeti in jo nenehno vključevati v življenje skupnosti tako na lokalni kot na državni ravni.
Obiskali smo občino Gorenja vas – Poljane, kjer to res zgledno počnejo. Veliko zaslug za to ima dolgoletni župan Milan Čadež, ki o sebi pravi, da je po duši velik tradicionalist. »Veliko dam na zapuščino naših prednikov. Te stavbe so zgradili v bistveno težjih razmerah, kot so danes, in naša naloga je, da jih vzdržujemo in prilagajamo današnjemu življenju,« je dejal in dodal, da je bilo to tudi vodilo njegovega županovanja, ki ga je prvič prevzel leta 2006. Takrat je bilo v občini precej objektov, ki so bili potrebni obnove. »In smo jih obnovili. A to je šele prvi del naloge; drugi del je dati tem objektom vsebino, kar je težji del naloge,« pravi. V minulih letih so tako drugega za drugim statično in energetsko obnavljali različne objekte z lastnimi, državnimi in evropskimi sredstvi.
Sokolski dom – praznovanje na binkoštno nedeljo
Že sedež občine v Gorenji vasi na človeka naredi velik vtis: je namreč v Sokolskem domu, ki so ga slavnostno odprli pred natančno sto leti na binkoštno nedeljo. Tako bo letos 28. maja, prav tako na binkoštno nedeljo, tu potekalo veliko praznovanje z državno proslavo. Sokolski dom so začeli graditi leta 1921, da bi sokolsko gibanje imelo pogoje za delovanje, to pa je spodbujanje narodne in kulturne zavesti ob telesni vzgoji. Pomemben pobudnik in podpornik sokolstva je bil dr. Ivan Tavčar; njegova žena Franja in sinova so bili častni gostje ob odprtju doma, katerega prvo ime je bilo Sokolski dom dr. Ivana Tavčarja. Po 2. svetovni vojni so poškodovani dom obnovili, leta 1951 so mu spremenili ime v Dom Partizan … Od leta 1994 je v njem sedež občine Gorenja vas – Poljane.
»V času druge vlade Janeza Janše, leta 2012, smo bili uspešni na razpisu in zgradbo smo v nekaj letih s pomočjo Eko sklada obnovili ter posodobili,« ponosno pripoveduje župan, na čigar pobudo so stavbo po obnovi poimenovali Sokolski dom. V njem so tudi velika večnamenska dvorana (in ena manjša), Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja loka – Krajevna knjižnica Gorenja vas, sedež Javnega zavoda Poljanska dolina, v njem gostujeta škofjeloški glasbena šola in ljudska univerza, ima pa seveda telovadnico in Sokol’c gym bar. Skratka, Sokolski dom je pravo središče dogajanja, v njem potekajo številne prireditve, tudi ohceti in kulturni dogodki. »Ob obisku vlade na Gorenjskem v začetku decembra 2021 smo v Sokolskem domu gostili predsednika vlade Janeza Janšo in celoten ministrski zbor, kjer je bila najprej tudi redna seja,« doda župan.
Staro zidovje ima dušo
»Objekti dajejo kraju dušo,« je prepričan Milan Čadež, ki v »starem zidovju« vedno vidi več kot to. Po njegovem mnenju je v Sloveniji na državni ravni za kulturno, sakralno in stavbno dediščino razmeroma dobro poskrbljeno, na lokalni ravni pa je veliko odvisno od tega, koliko so temu področju naklonjeni posamezni župani. Sam je nedvomno zelo. Nekoliko neobičajno za današnji čas je slišati njegove besede, da denar pri tem ni problem. »Kjer je volja, tam je pot,« poudari. Pri tem tudi pohvali Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS): »Za strokovno plat je zavod zelo dobro poskrbel, dobro smo sodelovali pri obnovah objektov.« Vseeno pa župan na držani ravni pogreša finančne spodbude, da bi več zasebnikov imelo interes obnavljati stare hiše.
Kot je znano, je osrednja zbirka podatkov o dediščini v Sloveniji register kulturne dediščine. Z vpisom enota dediščine dobi enotno identifikacijo dediščine, EID (prej evidenčno številko dediščine, EŠD), ki je pomembna v vseh postopkih varstva (evidentiranje, dokumentiranje, razglašanje kulturnih spomenikov itd.).
Kot pojasnjuje Milan Čadež, Sokolski dom in Hiša generacij nimata EID, zato pri prenovi niso bili podvrženi nadzoru ZVKDS. »Ampak v takih primerih vseeno spoštljivo ravnamo,« poudari, »treba se je le pozanimati in biti s srcem pri stvari.« Omenjeno Hišo generacij so odprli konec januarja, v njej bodo potekali programi začasne namestitve in dnevnega varstva za starejše. Gre za dislocirano enoto Centra slepih, slabovidnih in starejših (CSS) Škofja Loka, ki je dobila dom v popolnoma prenovljeni stavbi nekdanje osnovne šole v Gorenji vasi, zgrajene leta 1878.
Dvorec Visoko – dom dr. Ivana Tavčarja
Vsekakor je eden večjih draguljev občine Dvorec Visoko; vlada je leta 2017 območje visoške in sosedove domačije razglasila za spomenik državnega pomena. Dvorec so obnavljali postopoma, deset let. Prvič je bil omenjen že v 14. stoletju; najprej je bil lovski dom, potem je bil v lasti rodbine Kalan, leta 1893 pa ga je kupil znani slovenski pisatelj, politik in pravnik dr. Ivan Tavčar. Ta naj bi na podstrešju našel skrinjo z zapiski o Kalanovih in na podlagi tega napisal Visoško kroniko. Dvorec je letos še posebej aktualen, saj je vlada to leto razglasila za Tavčarjevo leto.
Objekt je bil v poznih 80. letih prejšnjega stoletja statično obnovljen, pripoveduje Čadež, to pa je bilo bolj ali manj vse. Potrebna so bila restavratorska dela; začeli so s poročno sobo, nadaljevali s kuhinjo, Kalanovo sobo, Tavčarjevo sobo, sledili sta fasada in streha … Vzporedno z obnovo pa so dvorec polnili z vsebino in danes je to zelo živahen prostor. V dvorcu potekajo vodeni ogledi, kulinarični večeri, delavnice, srečanja … Poseben šarm ima »črna kuhinja, ki ponuja tisto, česar drugje nimajo, med drugim čaj terjak z drobnjakovo potico, buhteljni in ocvirkovca«. Z obiskom dvorca so zelo zadovoljni, imajo pa še veliko načrtov, med drugim ureditev okrevališča v sosednjem gospodarskem poslopju.
Arhitekturni ostanki iz romanske in gotske dobe
V občini Gorenja vas – Poljane se lahko pohvalijo tudi s sakralno dediščino. V Poljanah je bila ena najlepših baročnih cerkva, cerkev sv. Martina, a je bila med 2. svetovno vojno poškodovana, zato so jo podrli in na drugi lokaciji leta 1967 zgradili novo. So pa ob arheoloških izkopavanjih na območju prvotne cerkve odkrili arhitekturne ostanke cerkva od romanske prek gotske do baročne faze, kar je izjemnega pomena. Po županovih besedah s posebno projektno skupino zdaj razmišljajo, kako bi dragocene najdbe ponudili na ogled javnosti.
»Kulturno, sakralno in stavbno dediščino je treba povezati s sedanjim časom, jo narediti atraktivno,« pravi Milan Čadež in doda, da je treba ceniti, kar so zgradili predniki. »Vse je odvisno od ljudi. Če smo povezani, pride tudi rezultat.«
Rupnikova linija – dediščina lokalnega pomena
Skozi okno županove pisarne se vidi 27 ton težak bunker, ki so ga prenesli iz Rupnikove linije – pri njem je zbirna točka za pohodnike, ki se odpravijo na okoli šest ur dolg pohod po utrdbah, ki so nastale med 1. in 2. svetovno vojno. Kraljevina Jugoslavija jih je zgradila kot obrambo pred morebitnim italijanskim napadom, saj je skozi Poljansko dolino najlažji dostop do Ljubljane. Rupnikova linija je bila leta 2010 je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, ena najbolj markantnih pa je utrdba na Golem vrhu. Sestavlja jo nadzemni bunker in podzemne galerije, ki segajo do 25 metrov globoko; glavna dvorana je obnovljena, v njej je stalna razstava, gosti pa tudi različne prireditve. Kot zanimivost dodajmo, da se v vlogo vodnika občasno prelevi tudi župan Milan Čadež.
V »njegovi« občini je še več drugih pomembnih zgodovinskih objektov, med njimi Šubičeva hiša in Ažbetova rojstna hiša, Fartunov mlin v Hotavljah iz 17. stoletja (spomenik lokalnega pomena) itd.
Letos je Tavčarjevo leto
V nedeljo, 19. februarja, je minilo natanko sto let, odkar je umrl pisatelj, odvetnik in politik Ivan Tavčar (1851–1923), ki velja za enega najpomembnejših literarnih ustvarjalcev realizma na Slovenskem. Ob okrogli obletnici njegove smrti je vlada letošnje leto razglasila za Tavčarjevo leto.
Tavčar je bil med drugim podpornik številnih društev. Zanimal se je tudi za šport in na svojem posestvu v Poljanski dolini leta 1897 zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji – tega so leta 2017, ob stoti obletnici nastanka povesti Cvetje v jeseni, obnovili. Takrat so uredili tudi pohodno pot Cvetje v jeseni, ki vodi iz Poljan na Blegoš.
Ivan Tavčar je bil tudi predsednik prve slovenske kolesarske organizacije in starosta telovadnega društva Sokol. Zaradi vsestranskega dela in velikega pomena za slovenski narod ima naziv častnega občana v šestih občinah: Celju, Kamniku, Kranju, Krškem, Ljubljani in Šoštanju.
