Piše: Lea Kalc Furlanič
Letos nas je pust obiskal v soboto, 18. februarja, in trajal do pepelnične srede, 22. februarja, ko smo ga pokopali. Če so s pustnimi maskami nekoč odganjali zimo, želijo danes bolj prikazati aktualne družbene razmere tako doma kot po svetu.
Tradicija pustovanja sega v predkrščanske čase, ko so z nastopom prvih toplejših dni in pred prihodom pomladi ljudje s šemljenjem v strašljive maske preganjali zimo in mraz. Veljalo je tudi, da šeme prinašajo srečo in dobro letino, zato še danes na domove pridejo pustne maske in običaj je, da jih pogostimo. Pustno obdobje se konča na pepelnično sredo kot dan pokore in začetka štiridesetdnevnega posta. Včasih je bil tudi namen pusta pospraviti stare zaloge hrane, ki bi se lahko med postom pokvarile, ter se tako pripraviti na štiridesetdnevni post in seveda na pomlad. Ljudje so bili te dni okoli pusta siti in napiti, tudi danes ni nič drugače, le da te meje ni več. Pust je danes dan za norčije, veseljačenje, dobro hrano ter nepogrešljive pustne krofe in flancate. Velja tudi, da v času pustovanja oblast prevzamejo pustne šeme.
Odsev družbenega dogajanja
Priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj pojasnjuje, da se je danes vloga pustnih mask precej spremenila: »Pustne maske so vse bolj odsev danega družbenega dogajanja. Zato se danes za pusta ljudje oblečejo v znane osebnosti, politike in z masko opozorijo na nekaj, kar je v družbi pozitivno ali izrazito negativno. Na drugi strani pa se je iz preteklosti ohranil zgodovinski spomin na odmaknjena pradavna maskiranja, ki so našim prednikom omogočala, da skozi masko odrazijo spreminjanje v naravi,« je povedal etnolog.
Pojasnil je, da je ena takšnih mask v Sloveniji kurent, ki je pred sto in več leti odganjal zimo, v sedanjosti pa je njegovo poslanstvo drugačno. Kurent se tako v smislu obleke kot nastopa uniformira, pojavlja pa v različnih letnih časih, tudi zunaj pustnega. »Večina pustne dediščine je danes le še del zgodovinskega spomina ali oblika predstavitev po načelu živega muzeja,« še poudarja Bogataj.
Med pustnimi šegami je, tako Bogataj, sicer nekaj takih, ki so nadaljevanje od prejšnjih razvojnih oblik do današnje pojavnosti. To pomeni, da vsako leto odigrajo neke zgodovinske like, npr. z maskami v Cerknem, ki se imenujejo laufarji. Ti so tudi zaščiteni kot kulturna dediščina. Med tovrstne maske lahko uvrstimo še škoromate v Brkinih, pustarje na Banjščicah, pustove v Drežnici, mačkare v Dobrem polju in nekatere karnevalske sprevode, denimo v Cerknici, kjer v pustnem sprevodu vozijo pošastno čarovnico Uršulo s Slivnice, izvirna pa je tudi skupina polhov, ki jih po starem običaju preganja hudič, piše Bogataj v knjigi Sto srečanj z dediščino na Slovenskem.
Izkoristimo pust za drugi jaz
Ponekod še danes verjamejo, da obisk šem prinaša srečo in dobro letino. Prav zato bi jih morali obdarovati. V pustnem izročilu korenini splošno vedenje našemljencev, da šeme vedno nastopajo v skupini, nič ne govorijo, ampak uganjajo norčije. Nenapisano pravilo je, da šemam ne smeš nič zameriti, piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev.
Bogataj pa poudarja, da pust s svojimi norčijami, z iskanjem priložnosti »za drugi jaz« in s pustnimi dobrotami velja za enega najbolj živahnih časov v letu. Pust zato ljudje izkoristijo kot priložnost, da vstopijo v nekakšen »drugi jaz«. Tedaj lahko družbenemu okolju pokažejo vse, česar čez leto niso mogli, še pojasnjuje Bogataj. Poleg tega izkoristijo tudi priložnost čezmernega uživanja hrane. Po etnologovem mnenju lahko pri tipični pustni kulinariki v Sloveniji izpostavimo, da se ob pustu pripravlja tradicionalna praznična hrana. Med pustnimi jedmi pa izstopajo tiste, ki se kuhajo iz svežega in prekajenega mesa ter ocvrta hrana. Tudi beseda pust izvira iz »meso pust« ter pojasnjuje, da so ljudje po tem prazniku opustili meso, se začeli postiti. Besedo pust je poznal že Trubar, verjetno je nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza »carne vale« v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carne vale je nastala beseda carnevale, iz te pa beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«.
Pustno obdobje se je v Sloveniji skozi desetletja krajšalo. »Včasih smo ga razumeli kot čas karnevala, ki se je začel takoj po novem letu in je trajal do pepelnične srede oz. do pustnega torka. Danes so pustna rajanja v razmeroma kratkem obdobju, na pustno soboto, nedeljo in pustni torek. V sosednjih državah in drugje po Evropi je v nasprotju s Slovenijo karnevalsko obdobje še vedno postavljeno v širši karnevalski okvir,« poudarja Bogataj.
Spreminjanje pustne pojavnosti je tako za etnologe izredno zanimivo, saj so priča pojavu, ki se vseskozi razvija. »Pust sega daleč nazaj pred krščansko davnino, vendar je med nami še vedno živ in vitalen,« je prepričan Bogataj.
Slovenska pustovanja
Pretekli vikend so številne slovenske občine pripravile pustna rajanja, sprevode in podobne prireditve. V Ljubljani je bil Zmajev karneval, na Ptuju Kurentovanje, na Cerknem Laufarija, v Kranju bo Prešerni karneval, v Markovcih Fašenk, v Kobaridu je bil po dveh letih spet Kobariški pust, naslednji dan, v nedeljo pa še Vrsnski pust, v Ilirski Bistrici je bila v soboto in nedeljo prireditev Pust je pršu, v Cerknici je bilo Coprniško zmajevanje in druge pustne prireditve, v Slovenski Istri bogata povorka predvsem v Kopru, na italijanskem Krasu so naši zamejci pripravili tradicionalni Kraški pust in še kaj bi lahko našteli. Izbire za preživetje tega posebnega praznika je bilo veliko.
V občini Ormož, denimo, imajo t.i. Fašenk. »Ta prireditev ohranja tradicijo maškarade, kajti mi se radi našemimo in delamo pustne norčije, čemu je tudi pust namenjen. Smo veseli ljudje in pust nas naredi še bolj vesele. Tudi ostale dneve v pustnem tednu hodimo radi našemljeni na druge pustne prireditve. Fašenk je priložnost, da zaslužijo predvsem gostinci, slaščičarji in peki, ki cvrejo dobre krofe, « poudarja direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož Andrej Vršič.
Na Vrhniki najprej mislijo na svoje občane
Marija Zakrajšek Martinjak, direktorica Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika o pomenu pustnih prireditev za vrhniško občino pravi: »Skozi leto organiziramo številne dogodke, v zimskem času pa je pustovanje zagotovo največji dogodek na Vrhniki. Je dogodek, ki se ga udeležujejo predvsem družine z majhnimi otroki, saj poteka v športni dvorani, na suhem in toplem torej. K sodelovanju vedno pritegnemo številne nastopajoče tako iz lokalnega okolja kot prepoznavna slovenska imena. V dogajanje kot sponzorje nagrad in ponudnike gostinskih storitev zajamemo tudi lokalna podjetja. Dogodek kot celota je tako zanimiv za vso družino in priložnost za druženje občanov. Vemo, da v zimskem času primanjkuje tovrstnih priložnosti, zato je pust zelo priljubljen dogodek.«
Jim pustne prireditve prinesejo samo prepoznavnost ali so podpora tudi lokalnim malim podjetjem, proizvajalcem itd.? »Vse prireditve organiziramo v prvi vrsti z mislijo na svoje občane, skušamo jim ugoditi in v program zajamemo kar največ vsebin, ki si jih želijo. Pri tem poskušamo dosegati čim boljšo kakovost v programu in izvedbi. S tem seveda pritegnemo k obisku tudi obiskovalce od drugod in prireditve s tem postajajo iz leta v leto bolj prepoznavne, s tem pa tudi tržno zanimive. K sodelovanju skušamo pritegniti tudi lokalno gospodarstvo, društva in posameznike, s čimer krepimo identiteto in samozavest krajanov,« sklene direktorica Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika.
