Piše: Andraž Grad
Občina Apače je bila ustanovljena leta 2006 in šteje približno 3.550 prebivalcev. Zaradi rodovitne prsti je za Apače značilno predvsem kmetijstvo, občina pa leži med reko Muro, ki je tudi meja s sosednjo Avstrijo, in Slovenskimi goricami.
Obkrožajo jo prijetne, za ta del Slovenije precej značilne ravnice, ki so kot nalašč za kolesarjenje ali dolge sprehode po naravi ter za odddih od mestnega vrveža. Obsega ekološko pomembna območja, saj del občine, predvsem njen severni del ob reki Muri in Avstriji, spada med varovano območje Natura 2000.
Zgledno sodelovanje z drugimi občinami
»Ker gre za pretežno kmetijsko območje, govorimo pravzaprav o Apaškem polju, ne o kakšnem velikem naselju,« nam je v pogovoru zaupal župan občine dr. Andrej Steyer, ki je bil na lanskih lokalnih volitvah že drugič izvoljen. Dodaja, da je tudi gostota poselitve glede na površino občine dokaj nizka. Ravninski del občine ob Muri se razteza proti hribovitemu delu Slovenskih goric in meji na severu na Avstrijo, na jugu in jugozahodu na občini Sveta Ana in Šentilj, na vzhodnem delu pa na Gornjo Radgono. Župan nam je tudi dejal, da s sosednjimi občinami odlično sodelujejo. »Imamo zgledno sodelovanje s sosednjimi občinami. Bilo je že več sestankov in dejavnosti glede nadaljnega sodelovanja, predvsem projektnega. Veseli me, da se pogovarjamo o projektih, ki presegajo občinske meje in bodo dodana vrednost celotni regiji,« pravi župan in dodaja, da sodelovanje poteka tudi čez mejo z avstrijskimi občinami in župani.
Slovenija v malem
Zaradi lege ob avstrijski meji, in ker je bilo to območje dolgo časa pod Avstrijo, se pozna v občini tudi zgodovinski vpliv teh okoliščin, predvsem pri arhitekturi in kulturni dediščini. Ob priključitvi tega območja takratni kraljevini SHS se je velik del nemškega prebivalstva znašel pod oblastjo kasnejše Jugoslavije, vendar pa so te geografske in politične spremembe potekale dokaj mirno do konca druge svetovne vojne, ko so pod komunistično oblastjo nemško govoreče prebivalce nasilno izselili. V tem času so se na območje Apač začeli priseljevati ljudje iz drugih delov Slovenije. »Ko nas je predsednik republike, takrat še Borut Pahor, obiskal ob stoti obletnici priključitve Apaškega polja Sloveniji, smo izpostavili geslo Slovenija v malem. Vedno trdim, da smo tukaj prav zares Slovenija v malem. To se odraža v raznolikosti običajev in ljudi, ki so prišli z vseh koncev Slovenije živet sem,« pripoveduje župan in poudari, da se je tega treba zavedati in še naprej ohranjati raznolikost njihove občine.
Sproščujoča narava in kulturne znamenitosti
Poleg ravnic ima občina tudi veliko gozdov in zelenih površin. Ker gre za ekološko pomembno območje, ki je zavarovano, se včasih pojavljajo težave pri prostorski umestitvi novih gradbenih objektov, saj gre za posege v okolje. Po drugi strani pa ravno ohranjena narava ponuja priložnosti za turizem in prostočasne dejavnosti. Poleg tega je v Apačah več objektov, ki spadajo med kulturne spomenike lokalnega pomena in bogatijo dediščino občine tudi na področju kulture in zgodovine. Med njimi je vsekakor vredna obiska cerkev Marijinega vnebovzetja v središču kraja, katere začetek graditve sega v daljno leto 1200.
Če se sprehodimo po kraju, pa lahko opazimo tudi mnoge ohranjene hiše v slogu izpred sto ali dvesto let. Med znamenitostmi velja omeniti tudi dvorec v Črncih, ki pa je ta čas v zasebni lasti in zelo slabo ohranjen. Občina si zato prizadeva, da bi v prihodnosti dvorec uredili. V tem mandatu se bo posvetila tudi področju turizma, predvsem na območju Zgornjega Konjišča in drugih krajev v občini. Tako si župan prizadeva, da bi se turistična ponudba postavila na višjo raven. V prejšnjem mandatu je s tem ciljem že povezal lokalne ponudnike v skupno trgovino z lokalnimi izdelki. Potekajo pa tudi manjše prenove kulturnih znamenitosti.
V kraju deluje tudi več dejavnih kulturnih društev, med drugim so Apače dom enega najstarejših pihalnih orkestrov z več kot stoletno tradicijo. Tu so še tamburaško društvo, folklorno društvo in druga manjša kulturno-turistična društva, ki ohranjajo kulturno dediščino in jo predajajo novim rodovom. Pri tem društva uživajo podporo občine, ki je vzpostavila hišo kulture, v kateri imajo nekatera društva svoje prostore.
Novi in stari projekti
V novem mandatu župan nadaljuje s strateško usmerjenimi projekti, ki jih je pod njegovim vodstvom občina začela v prejšnjem mandatu. Med glavnimi projekti novega mandata bo prevsem ureditev središča kraja Apače, kjer je že v prejšnjem mandatu občina odkupila določena zemljišča in stavbe, sedaj pa pripravlja dokumentacijo za zgraditev poslovno-stanovanjskega objekta za javne vsebine. Med drugim je želja, da se zdravstvena postaja preseli v središče kraja, prav tako je v načrtu ureditev okolice, ki bo vključevala manjši park in ptrostor za prireditve. Gre za kar velik zalogaj, nam je razložil župan Steyer.
Poleg tega nameravajo do konca urediti tudi kolesarske povezave, ki ki so jih začeli urejati v prejšnjem mandatu. Ker gre večinoma za gradnjo ob državni cesti s hkratno rekonstrukcijo ceste, velik del gradnje financira direkcija za infrastrukturo. V občini gradijo tudi nekaj več kot štiri kilometre kolesarskih površin na relaciji Gornje Radgone proti Tratam. Prva faza graditve zajema naselja Lutverci do Žepovcev, skupaj z direkcijo pa se pripravlja tudi druga faza, ki bo vključevala kolesarsko stezo ob regionalni cesti vse do mejnega prehoda Trate in bo povezovala Apače z občino Šentilj. Urejajo se tudi kolesarske poti v naravi ob reki Muri.
Med drugimi večjimi projekti tega mandata so še vodovodni sistem oziroma nadgradnja sistema C, kjer bo občina prispevala okoli deset odstotkov lastnih sredstev, preostalo pa bodo sredstva kohezije in državnega sklada za vode. Gradnja je že v teku. Apače imajo tudi svojo osnovno šolo in podružnično osnovno šolo v Stogovcih, enako pa je tudi z vrtcem, ki je kot glavni in podružnični prav tako v obeh krajih. V Stogovcih bo občina v letu 2023 začela graditi trioddelčnega vrtec in s tem vzpostavila ustrezne razmere za predšolsko vzgojo v tem kraju. Osnovna šola in vrtec predstavljata edini samostojni zavod v občini, medtem ko si druge zavode in družbene ustanove delijo z Gornjo Radgono, pod katero so spadale tudi Apače, preden so se »osamosvojile«, in z drugimi sosednjimi občinami, predvsem s Sv. Jurijem in Radenci. To velja na primer za zdravstveni dom in glasbeno šolo. Občina je bila dokaj aktivna tudi pri pridobivanju različnih projektov in v prihodnosti načrtuje več tovrstnih dejavnosti.
