Piše: Jože Jan
V soboto, 22. januarja ob 11.00 bo v Knežjem dvoru v Celju voden ogled razstave Grofje Celjski. Stalna razstava govori o vzponu in padcu najpomembnejše plemiške rodbine v obdobju poznega srednjega veka na današnjih slovenskih tleh.
Družina celjskih grofov je bila prvič omenjena okoli leta 1125, ko so se po Savinjski dolini imenovali gospodje iz Saunije (nemško von Soune), od leta 1173 pa po gradu Žovnek – Žovneški gospodje. V Savinjski dolini so imeli v posesti poleg Žovneka še gradove Šenek, Liebenstein in Ojstrico, zaradi česar se domneva, da gre za stransko vejo rodu grofice Heme ali njenega moža savinjskega mejnega grofa Viljema II. Leta 1333 so si gospodje Žovneški izbojevali po Vovbržanih podedovano posest v Celju. Leta 1341 jih je cesar Ludvik Bavarski povzdignil v grofe Celjske, leta 1372 pa potrdil še cesar Karel. Zadnji Žovneški gospod in prvi Celjski grof je bil Friderik I. (umrl 1360).
Velik porast posesti so dosegli Celjski grofje pod vodstvom Hermana II. (okoli 1365-1435). Ta je leta 1396 rešil cesarja Sigismunda Luksemburškega pred smrtjo na bojnem polju, nakar se je Sigismund poročil še s Hermanovo hčerko Barbaro Celjsko okoli božiča 1403. Luksemburžani in Celjski so se tako povezali še krvno.
Temelj moči Celjskih grofov so bila obsežna posestva na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem ter odlične rodbinske zveze z visokim srednjeevropskim plemstvom. Leta 1436 je Sigismund Friderika II. In Ulrika II. povišal v državna kneza. Hermanov vnuk Ulrik II. Celjski je po letu 1443 svoje politične ambicije usmeril na Ogrsko, kjer si je leta 1456 izboril naslov kraljevega namestnika, a je bil še isto leto v zaroti ubit. Z njegovim umorom je celjska rodbina izgubila zadnjega moškega člana in celjsko posest so po krajši vojni prevzeli Habsburžani.
Dvorec grofov Celjskih v Celju je bil poleg Trsta edini kraj na Slovenskem, kamor so segali evropski kulturni in umetnostni tokovi. Z imenom Celjskih so povezani tudi številni arhitekturni spomeniki poznega srednjega veka na slovenskih tleh in zunaj slovenskih meja.
