Piše: C.R.
Udeleženci: leta 1954 rojeni založnik, urednik, avtor knjižnih in TV-uspešnic, večkrat nagrajeni kritični publicist ter angažiran mirovnik profesor Lojze Wieser (celovški založbi VVieser in Drava), leta 1968 rojeni zgodovinar in slovenist, (so)avtor vrste razprav ter knjig, urednik, prevajalec in dejaven prenoviteljski kristjan mag. Hanzi Filipič (celovška Mohorjeva založba) ter leta 1955 že v Ljubljani rojena Ziljanka, profesorica slovenskega in ruskega jezika, avtorica strokovnih besedil in več pesniških zbirk mag. Lidija Golc (KKS-Lj) kot moderatorka. Pogovora se bo udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch.
Hanzi Filipič se je rodil leta 1968 v Bilčovsu. Po maturi na Slovenski gimnaziji v Celovcu je na Dunaju študiral zgodovino in slovenščino. Od leta 1995 je urednik Mohorjeve založbe v Celovcu; kot glavni urednik skrbi za splošni program te najstarejše slovenske založbe. Eno od težišč programa je polpretekla zgodovina ter zgodovina 20. stoletja v Sloveniji in Avstriji, predvsem na Koroškem. Kot raziskovalec sam večinoma proučuje novejšo zgodovino koroških Slovencev. Je avtor več člankov na to temo, soavtor knjig Nacistična Avstrija na zatožni klopi, razstave in razstavnega kataloga Vroče sledi hladne vojne – Meja med Slovenijo in avstrijsko Koroško v letih od 1945 do 1991, urednik številnih zgodovinskih znanstvenih monografij v nemščini in slovenščini, prevajalec, redni komentator koroškega slovenskega tednika Nedelja.
Založnik Lojze VVieser, koroški Slovenec, Avstrijec in Srednjeevropejec, ki v svoji založbi izdaja ugledno literarno serijo Europa erlesen / Evropo prebrati, je doslej odprl literarna vrata že več kot 8000 avtorjem, med katerimi jih je polovica iz Južne in Vzhodne Evrope. Za slovenščino trdi, da zmore preživeti tudi brez strnjenega teritorija. Med evropsko tradicijo pripovedovanja izjemnih zgodb uvršča Zmote dijaka Tjaža in Boštjanov let Florjana Lipuša, Angela pozabe Maje Haderlap, ki skozi zgodbo družine med drugo svetovno vojno odpira tematiziranje koroških Slovencev v širšem evropskem prostoru, in seveda Handkejevo pripovedovanje o slovenstvu v nemškem jeziku. Je avtor knjig in filmov o daljnih jedeh iz preteklosti, ki je neke vrste filozofska razprava o spretnosti priprave hrane in uživanja v njej, morda celo filozofija o neverbalnem mostu do sočloveka.
V pogovoru bomo poskušali najti tudi odgovor na vprašanje, ali je katero slovensko literarno delo prevedeno v več jezikov (doslej 240), kakor 24. 2. 2022 ob sedmih zjutraj v svet vrženi VVieserjev krik proti vojni agresiji na Ukrajino:
Tu in tam
Tu sonce. / Tam bombe.
Tu mir. / Tam jok.
Tu bodočnost?/Tam groza!
Kam gremo?
Mag. Lidija Golc, rojena 1955 v Ljubljani, s koreninami v Mariji na Zilji, je profesorica slovenskega in ruskega jezika ter magistra didaktike književnosti. Prejemnica državne nagrade RS za življenjsko delo na področju šolstva 2019 ter več literarnih nagrad. Avtorica strokovnih besedil je 2011 svoje pesmi prvič poslala v svet z zbirko Dobro, pa se še izboljšuje; v Celovcu in v Ljubljani je nato objavila še pet knjig svoje literature. Je članica Društva slovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji, Slovenskega centra Pen, Slovenske matice in odbornica Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.
