Piše: Lea Kalc Furlanič
V občini Divača je nekaj cerkva s srednjeveškimi stenskimi poslikavami, ki je v umetnostnozgodovinskem smislu uvrščajo v sam slovenski vrh. Med njimi so tudi poslikave v cerkvici sv. Helene na Gradišču, katerih obnova bo trajala tri leta. Cerkev je v upravljanje prevzela divaška občina.
Divača je manjše naselje na meji med Brkini in Krasom. Znana je po železnici, po nastajajočem drugem tiru, po bližini Škocjanskih jam, a tudi po bogati sakralni dediščini. Več cerkva krasijo dragocene srednjeveške stenske poslikave, nekatere imajo to srečo, da jih obnavljajo. Med njimi so stenske poslikave v cerkvi v Dolenji vasi pri Senožečah. Njihovo zahtevno obnovo je lokalna skupnost s podporo države in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine (Zvkd) končala lani, tri leta pa bo trajala obnova poslikav v znameniti cerkvici sv. Helene na Gradišču.
Po vzoru Hrastovelj
Podružnična cerkev sv. Helene je gotsko-renesančna cerkvica, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena. Dragocena je predvsem zato, ker njeno notranjost krasijo freske, nastale pod vodstvom poznogotskega slikarja Janeza iz Kastva, ki je z motiviko mrtvaškega plesa poslikal hrastoveljsko cerkev. Poslikave na Gradišču so iz leta 1490 ter ponazarjajo prihod svetih treh kraljev in pasijonski cikel, Odkrili so jih v petdesetih letih 20. stoletja. Kdaj je bila cerkvica na Gradišču zgrajena, ni točnega podatka, a po danes vidnih romanskih zasnovah lahko stavba datira v 13. stoletje. Ker je cerkvico že dodobra načel zob časa, pa tudi neustrezne obnove v preteklosti, si občina, župnija in Zvkd ves čas prizadevajo dobiti denar za njeno celovito obnovo. Letos so se prijavili na razpis kulturnega ministrstva in dobili nekaj denarja za obnovo zunanjosti, stala je 23.000 evrov. Polovico vsote je prispevala občina Divača, ki si že dolgo želi cerkvico umestiti na svoj turistični zemljevid. Da bi utrdili plodno sodelovanje med občino, ki je že prej denarno prispevala k nekaj obnovam, in župnijo, sta divaška županja Alenka Štrucl Dovgan in župnik Slavko Obed minule dni podpisala listino, po kateri je občina cerkvico prevzela v upravljanje. Koprski škof msgr. Jurij Bizjak pa je blagoslovil zunanjost cerkvice. Ob tej priložnosti je dejal, da so vendarle prišli časi, ko se povezujeta cerkveno in posvetno občestvo. Njun vezni člen pa je kultura.
Obnova poslikav
Restavriranje in konserviranje poslikav bo trajalo tri leta, začeli so z letošnjo poletno mednarodno študijsko delavnico. Sodelovali so študenti restavratorstva iz Ljubljane, Zagreba in Švice, njihov mentor je bil docent univerze za uporabne znanosti in umetnosti v Luganu Alberto Felici, ki z Zvkd sodeluje že več let. Kakor je pojasnil, so se za poletno šolo v tej cerkvici odločili, ker sta stanje poslikav in tehnika risanja primerna tako za izpeljavo teoretičnega dela – predavanj kot za raziskovanje ustreznih sistemov čiščenja, utrjevanja in restavriranja poslikav. Opozoril je še: »Žal pa je lepota teh poslikav delno skrita pod nekaj ostanki prejšnjih neustreznih obnov z določenimi plastmi, ki preprečujejo, da bi kar najbolje ‘prebrali’ to likovno besedilo, ki je izjemne lepote, čeprav gre za ljudsko slikarstvo, ki ima sicer veliko umetnostno zgodovinsko vrednost, in seveda ekspresivno.« Po štirih tednih delavnice so napisali elaborat, kaj so odkrili in kaj bodo delali naslednja tri leta, ko bodo k restavriranju pristopili še restavratorji. Kako bodo vsi skupaj finančno pokrili to delo, je odvisno od razpisov in pripravljenosti novega upravitelja – divaške občine.
Srednjeveško slikarstvo
Odgovorna konservatorka Zvkd Minka Osojnik ocenjuje, da je največja posebnost sakralnih spomenikov v divaški občini, da na tako majhnem geografskem območju obstaja izjemna koncentracija zelo kakovostnih in dobro ohranjenih srednjeveških poslikav. Freske so še v cerkvah v Dolenji vasi, Famljah, Vremskem Britofu, Naklem … »Kljub bližini teh objektov so slogovna izhodišča poslikav povsem različna, od furlanskih do beneških, istrskih in celo salzburških. Če si jih v mislih sestavimo v celoto, dobimo neke vrste učilnico srednjeveškega cerkvenega stenskega slikarstva,« poudarja konservatorka.
Gotsko-renesančna cerkvica sv. Helene je kulturni spomenik lokalnega pomena.
