V arhivu vile italijanskega skladatelja Giacoma Puccinija v italijanskem kraju Torre del Lago so odkrili 12 njegovih doslej neznanih kompozicij za orgle, je poročal portal mesečnika Classic Voice. Šlo naj bi za kratke kompozicije za liturgično rabo, nastale med letoma 1873 in 1880, ko je bil skladatelj glavni orglar v krajevni cerkvi.
Za odkritje novih Puccinijevih kompozicij sta zaslužna Gabriella Biagi Ravenni in Virgilio Bernardoni, predsednica in podpredsednik študijskega centra Giacomo Puccini. Po pisanju mesečnika so bili skladateljevi rokopisi, nekateri celo podpisani, v arhivu njegove vile shranjeni ves čas, a jim nihče ni namenil pozornosti oziroma se prepričal, ali pripadajo Pucciniju. Odkar pa je arhiv javen, le ta nudi nove možnosti raziskovanja skladateljevega dela, je povzela italijanska tiskovna agencija Ansa.
Puccini (1858-1924) je navdih za svoja glasbeno-gledališka dela našel v ljubezni in najrazličnejših psiholoških konfliktih, zlasti pri ženskah. Bil je naklonjen usodnim ženskim likom, za junakinje pa je izbiral sopranistke. Čeprav je pisal tudi orkestralno, sakralno in komorno glasbo, je najbolj znan prav po operah. Značilne zanje so prijetne melodije, bogata orkestracija ter izrazita dramatika.
Rodil se je v glasbeni družini v toskanskem mestu Lucca. V mladosti je bil organist, za cerkveno rabo je napisal tudi prve skladbe. Študiral je na milanskem konservatoriju ter leta 1884 s svojim opernim prvencem Le Villi navdušil občinstvo.
Zbudil je pozornost glasbenega založnika Giulia Ricordija, ki je ostal njegov stalni sodelavec vse do zadnjega. Kot piše v knjigi Od opere do muzikala, se je obema to še kako splačalo. Puccini je postal bogataš in si kupil razkošno graščino ob jezeru Massaciuccoli, kjer so se pod imenom Klub boemov (Club La Boheme) shajali pesniki, slikarji, literati in glasbeniki tistega časa.
Njegova druga opera Edgar je naletela na mlačen odziv, z naslednjo, Manon Lescaut, pa je spet doživel priznanje občinstva in kritike. Na prelomu stoletja je nato ustvaril tri najuspešnejše opere: La Boheme, Tosco in Madame Butterfly. Zadnjo, o prevarani Japonki, za katero se je poglobil v vzhodnjaško melodiko, je pojmoval za svoje najboljše delo. Ker na premieri ni uspela, jo je skladatelj kasneje predelal.
Zatem je napisal Dekle z zahoda in tri enodejanke, ki jih je združil v triptih. Proti koncu svoje ustvarjalnosti je začel komponirati še Turandota, ki pa ga zaradi bolezni in smrti ni dokončal. Po njegovih skicah je to storil Franco Alfano.
