10.9 C
Ljubljana
torek, 27 septembra, 2022

Ramovšev dan z mednarodnim srečanjem in dnevom inštituta za slovenski jezik

 

Piše: L. K. F., STA

 

Ob 70. obletnici smrti jezikoslovca Frana Ramovša ZRC SAZU z več partnerji pripravlja Ramovšev teden, ki ga bo uvedel Ramovšev dan z mednarodnim srečanjem in dnevom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na včerajšnjem srečanju so se prvič na enem mestu predstavile nacionalne jezikoslovne ustanove, ki bdijo nad slovanskimi jeziki.

Kot so zapisali na Znanstvenoraziskovalnem centru (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), so Fran, Franček, Jezikovna svetovalnica in Terminologišče trenutno najbolj prepoznavne spletne strani Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. A, kot poudarjajo, “pomen inštituta seže mnogo dlje, predvsem pa globlje in širše”. Tako bodo danes na posebnem informativnem dnevu inštituta predstavili vse razsežnosti inštitutskega dela, pa tudi umeščenost inštituta v mednarodni prostor.

Ramovšev dan se je začel zjutraj v Atriju ZRC. Zbrane so nagovorili tudi predsednik SAZU Peter Štih, direktor ZRC SAZU Oto Luthar in predsednica izvršnega odbora Evropske zveze nacionalnih jezikovnih ustanov (EFNIL) Sabine Kirchmeier.

Dosežke in vizijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je predstavil njegov predstojnik Kozma Ahačič, sledila pa je še predstavitev dela in vizije posameznih sekcij inštituta. Na ZRC SAZU izpostavljajo priložnost za neposredni stik z vodji najpomembnejših slovanskih in slovenskih jezikovnih ustanov in za ogled publikacij sodelujočih ustanov, “ki jih le redko vidimo na enem mestu”. Srečanja so se udeležili predstavniki inštitutov in ustanov iz Zagreba, Prage, Sarajeva, Krakova, Beograda, Bratislave, Skopja, Celovca, Trsta in Ljubljane.

Ramovšev dan pa je, kot poudarjajo na ZRC SAZU, le del pestrega dogajanja ob Ramovševem tednu, ki v soorganizaciji ZRC SAZU, SAZU in ljubljanske Filozofske fakultete letos poteka prvič. Povod zanj je 70. obletnica smrti Frana Ramovša, priznanega jezikoslovca in ustanovitelja Inštituta za slovenski jezik, ki danes nosi njegovo ime.

Uvod v vrsto prireditev, s katerimi želijo počastiti spomin na priznanega dialektologa, je bil sicer že v petek, 16. septembra, ko je delegacija SAZU položila venec na Ramovšev grob na ljubljanskih Žalah.

Včeraj popoldne so v avli Filozofske fakultete odprli razstavo o Ramovšu, danjes pa  v Dvorani SAZU poteka Ramovšev simpozij. Ramovšev teden se bo sklenil s Slovenskim dialektološkim posvetom, ki bo 22. in 23. septembra v Prešernovi dvorani SAZU.

O Franu Ramovšu, kot zapišejo na ZRC SAZU, iz portala Slovenske biografije izvemo malo: da se je rodil 1890 in umrl leta 1952. Vmes je blestel v šoli kot odličnjak, se na pobudo prijatelja Ivana Cankarja preskušal v pisanju leposlovja, študiral jezikoslovje na Dunaju in se nato usmeril na akademsko pot, ki se je bliskovito vzpenjala: že pri 24. letih letih je zagovarjal doktorsko disertacijo, potem pa se je leta 1919, pri še ne 30. letih, zaposlil na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani kot redni profesor. Sledi impresiven seznam vseh funkcij in nalog, ki jih je opravljal, ter dosežkov na znanstvenem področju, predvsem v dialektologiji slovanskih jezikov.

Ljubljana, Novi trg. Poslopje Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). (foto: STA/Tamino Petelinšek)

Toda lik dr. Frana Ramovša zaživi v veliko bolj živahnih barvah ob branju nenavadne in manj znane korespondence: Pisma profesorja Frana Ramovša dr. Želmiri Gašparikovi, ki so s komentarji Janeza Rotarja izšla v reviji Dissertationes/Razprave leta 1989, še piše na spletni strani ZRC SAZU.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine