Piše: Lucija Kavčič
Že na cvetno nedeljo je KKZ – Krščanska kulturna zveza iz avstrijske Koroške na svoji spletni strani premierno pokazala posnetek Pasijona koroškega bukovnika Andreja Šusterja Drabósnjaka. Drabósnjakovo delo je bilo napisano leta 1818, odigrano in posneto pa je bilo leta 1990.
Pasijon, katerega posnetek je bil na cvetno nedeljo premierno predvajan na spletni strani Krščanske kulturne zveze, je pred skednjem Drabósnjakovega doma na Kostanjah med 16. in 30. junijem 1990 štirikrat odigralo več kot 40 igralcev in še več pevcev iz Roža in z Gur. 220 let staro besedilo je za predstavo priredila dr. Herta Lausegger, dramaturg je bil Marjan Belina, režiral je Franci Končan, za vokal je bil odgovoren Lajko Milisavljevič. Krščanska kulturna zveza je v sodelovanju z Mohorjevo založbo in s podjetjem Artis naslednje leto izdala posnetek, ki so ga v tem času digitalizirali. Posnetek Drabósnjakovega Pasijona je bil še ves veliki teden na ogled na spletni strani Krščanske kulturne zveze, na kanalu YouTube pa je še danes. Upamo lahko, da bodo Drabósnjakov Pasijon, ko mine epidemija, še kdaj zaigrali v živo. Gledalcev zagotovo ne bo manjkalo!
Avtorjeva življenjska pot
Naj v nadaljevanju povzemamo nekaj besed o avtorju Pasijona Andreju Šusterju Drabósnjaku. Bil je kmečki sin Magdalene in Petra Šusterja in je bil med tremi sestrami in dvema bratoma najmlajši. O njegovi mladosti je zelo malo znanega, niti tega ne vemo, ali je kdaj obiskoval šolo. Ljudska šola je bila na Koroškem ustanovljena šele po smrti cesarice Marije Terezije in Jožef II. je vpeljal obvezno šolanje za dečke v starosti od 6 do 12 let, takrat pa je bil Andrej Šuster star že 12 let. Verjetno je obiskoval nemško šolo v Vrbi. Ker je živel ob narodnostni meji, se je dobro naučil obeh jezikov in je lahko prevajal tudi težja besedila. Pri 25 letih je prevzel domačo kmetijo in se 23. septembra 1793 poročil z Nežo Weiss. V zakonu se jima je rodilo enajst otrok. Andrej Šuster je bil menda srednje postave, gladko obrit, pri delu je nosil črtaste platnene hlače, srajco in širok klobuk; bil je šaljivec in priljubljen v družbi ter je rad prerokoval iz kart in dlani. Kmetovanju se je posvečal le delno, imel je preprosto domačo tiskarno, kjer je tiskal svoja dela, knjige je tudi razvažal in prodajal. Večina njegovih del se je sicer ohranila samo v rokopisu. Andrej Šuster je bil človek mnogih talentov: poleg tega, da je bil koroški bukovnik, pesnik in ljudski dramatik, se je ukvarjal tudi s poslikavami panjskih končnic in bil urar samouk.
Slovensko gledališče
Po svojem ekonomskem polomu je iskal tolažbe v branju Svetega pisma, premišljevanju Kristusovega trpljenja in Marijine žalosti. Po podatkih Wikipedije so ga namreč, potem ko ga je nekdo ovadil, zaradi knjig zaprli in mu jih zaplenili. Proti koncu svojega življenja se ni več izvlekel iz denarnih težav in njegovo kmetijo so prodali na dražbi. Umrl je 22. decembra 1825 na Umbarju kot podnajemnik pri svojem poročenem prvorojencu Gregorju. Andrej Šuster je med koroškimi Slovenci prirejal predstave s svojo igralsko skupino in med rojaki budil slovensko narodno zavest. Prebiral je vse, kar mu je prišlo pod roke, tudi slovensko protestantsko literaturo, svoja dela pa je začel pisati vsaj že leta 1793. Njegova dramska besedila so se pogosto uprizarjala in po A. T. Linhartu ohranjala kontinuiteto slovenskega gledališča. V Kostanjah mu je posvečen muzej Drabósnjakov dom.
Šusterjeva poetika
Andrej Šuster je kot bukovnik − to so bili v 18. in 19. stoletju nešolani literarno delujoči ljudje – pisal v bohoričici in v domačem narečju svojega rojstnega kraja, v mešanici rožanske in ziljske govorice. Na začetku se je uveljavljal kot ljudski pesnik, v poznejših delih pa se je približal knjižnemu jeziku, kar se posebno kaže v njegovem Marijinem pasijonu. Njegova besedila so nastajala v večji ali manjši odvisnosti od nemških in slovenskih predlog, številne izposojenke iz nemščine pa so rezultat bližine nemškega prebivalstva v isti deželi Koroški. Drabósnjak je v dramskih besedilih jezik kar najbolj približal bodočim gledalcem. Pri tem je bil uspešen in njegove igre so bile odmevne že tedaj pa tudi danes. Pri svojem bukovniškem ustvarjanju je še najmanj predeloval in spreminjal vzorce obrednega jezika. Vplival je na slovensko ljudsko gledališko kulturo na Koroškem in jo kot enakovredno pridružil nemški. Pridružil se je razsvetljenskim prizadevanjem, saj se je zavedal pomena dramskih besedil in njihove poučno-moralne nujne navzočnosti v krščanski vaški kulturi. Svoja dramska besedila je z zapisom in s tiskom ohranil, kar kaže na to, da se je obdobje aktivnega kontinuiranega ustnega izročila v tistem času končalo. Andrej Šuster je pisal tudi pesmi in pri tem koval predvsem preproste verze.
Drabósnjakova dela
Drabósnjakov pesniški, dramski in bukovniški opus je, kot že omenjeno, ohranjen deloma v tisku, deloma v rokopisnih avtografih in v številnih poznejših prepisih, ki so se širili po Koroškem. Največjo popularnost je dosegel s svojimi prevodi oz. priredbami verskih iger, kot so: Pasijonska igra, Božična igra, Izgubljeni sin, Aman in Estera, Egiptovski Jožef in Bogati mož. To so primeri ljudske dramatike, ki so nastali pod vplivom nemških kmečkih iger v alpskih deželah. Predlog nekaterih sicer še niso našli. Kot bukovnik je napisal Unteršberg al bukeli od Matjaža inu od testah žounirjou kateri u Bolšpuergi pod Zamlo spo katere se je zgueduo vtam lete M. D. CCI., ki je prevod iz nemške ljudske knjige o Frideriku Barbarossi. Sicer pa je v tisku pred 1811 izšlo najprej pet njegovih pesmi z naslovom Zber petih različnih pesnitev: Ena lepa celu nova latania od tah hudah žen, Očitna spued, Ena, ki naj pomaga, da človek ne pride v pekel, Pesem od napitah bratov, Rajmi od mlinarjev. Gre za parodije, moralna navodila in satire. V Zberu petih različnih pesnitev in v pesnitvi Svovenji OBAC Drabósnjak prikazuje nezdrave plati družinskega in družbenega življenja. Njegova dela, tudi tista, ki jih na tem mestu nismo omenili, so doprinesla pomemben delež k ohranjanju slovenske besede na avstrijskem Koroškem.
