19.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 8 avgusta, 2022

Na Dunaju so v sredo slovesno odprli razstavo Družbeni prostori – Jože Plečnik v Ljubljani 

Piše: L. K.

V Arhitekturnem centru na Dunaju so 29. junija slovesno odprli fotografsko razstavo kanadskega fotografa Geoffreyja Jamesa “Družbeni prostori – Jože Plečnik v Ljubljani”, poroča spletna stran gov.si. Odprtje razstave na Dunaju je še en dogodek ob 150-letnici rojstva tega velikega slovenskega arhitekta. 

 Plečnik se je rodil leta 1872 v Ljubljani, njegovo življenje pa je močno povezano tudi z Dunajem, pa tudi s Prago. Že v času študija je sodeloval s slovitim arhitektom Ottom Wagnerjem in se odlikoval z vrsto pionirskih del moderne arhitekture, med njimi Zacherlovo hišo in cerkvijo Svetega duha. 

Avtor razstavljenih fotografij, priznani kanadski fotograf Geoffrey James zasleduje zapuščino Jožeta Plečnika in njegovo preobrazbo Ljubljane v totalno umetniško delo. Pri tem izpostavlja družbene in čutne vidike, ki so se le redko znašli v arhitekturni fotografiji Plečnikovega dela. Njegove fotografije, posnete z ročno kamero v različnih obdobjih dneva in leta, raziskujejo kompleksnost Plečnikovih urbanih prostorov ter zajemajo njihovo intimnost in družbene procese. Jože Plečnik (1875–1957), rojen v Ljubljani, je študiral pri Ottu Wagnerju na Dunaju, kjer je pustil pečat v stavbah, kot sta Zacherlhaus (1905) in HeiligGeist-Kirche (1913) ter bil tudi član secesije, je eden najvidnejših evropskih arhitektov 20. stoletja. V medvojnem obdobju je po vrnitvi z Dunaja in Prage korenito spremenil urbano identiteto Ljubljane. Medtem so njegovi projekti za Ljubljano uvrščeni na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Fotograf Geoffrey James se s to razstavo posveča družabnim prostorom Jožeta Plečnika v Ljubljani. Plečnik je ustvaril značilno mestno pokrajino z vrsto javnih prostorov in prometnic, ki skozi spomenike, stopnice, dvignjene klopi, stebre in druge prostorske oznake vstopajo v vznemirljiv dialog z zgodovinskim inventarjem in novo zasajenimi drevesi. Fotografije prikazujejo tako intimnost, skromnost in strogost Plečnikovega zasebnega ateljeja kot razkošnost in monumentalnost njegovih javnih prostorov. Plečnik je s skrbnim povezovanjem postopoma ustvaril novo vizualno in prostorsko identiteto mesta ter ustvaril tisto vabljivo vzdušje, ki ga je tako cenil v sredozemskih mestih. Že desetletja se Geoffrey James ukvarja z “umetno ustvarjenimi pokrajinami in mestnimi pokrajinami”. Njegovo delo je bilo med drugim prikazano v MOMA New York, Kanadskem centru za arhitekturo in Kraljevem inštitutu britanskih arhitektov v Londonu. Skupaj z arhitekturnim zgodovinarjem Indro Kagis McEwen pripravlja knjigo o Jožetu Plečniku. Kustosinja: Tina Gregoric, profesorica, Inštitut za arhitekturo in oblikovanje, Dunajska tehnološka univerza V sodelovanju s SKICO (Slovenski kulturno informacijski center) in TU Dunaj. 

Foto: Marko Kovič

Razstavo, ki bo odprta do 28. julija, je odprla Špela Spanžel, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino, poznavalka Plečnikovega življenja in dela ter vodja projekta vpisa Plečnikove Ljubljane na Unescov seznam svetovne dediščine, ki je v svojem nagovoru ob odprtju dejala, da je Plečnikova arhitektura primer kulture gradnje, ki je v jeziku sodobnih teorij usmerjeno v dobrobit skupnosti in se odziva na podnebno krizo. Spregovorila je tudi o vprašanjih varovanja in upravljanja Plečnikove dediščine in vse prisotne povabila v Ljubljano, kjer potekajo številni dogodki, povezani s Plečnikovim letom. Plečnikovo leto, ki ga Slovenija praznuje skupaj z Unescom, je med drugim namenjeno tudi komunikaciji vrednot, ki jih uteleša Plečnikova dediščina za vse nas. 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine