Kristjani 50. dan po veliki noči obeležujejo binkošti, s katerimi zaključujejo velikonočni čas. S praznikom obeležujejo prihod Svetega Duha in ustanovitev Cerkve. Po binkoštih se nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do začetka adventnega časa.
Na binkošti se verniki spominjajo prihoda Svetega Duha, ki je po navajanju Svetega pisma prišel nad zbrane učence in Marijo in je po krščanski ikonografiji upodobljen kot bel golob. Po cerkvah bodo tako danes številne slovesnosti.
Po učenju Katoliške cerkve Sveti Duh skupaj z Očetom in Sinom tvori sveto trojico, pri čemer gre za enega Boga v treh različnih naravah.
Po binkoštih – pojem izvira iz grške besede pentekoste, ki pomeni petdeseti – se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah bodo tako z oltarnega prostora odnesli h krstnemu kamnu.
Binkošti so sicer v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov. V Nemčiji, Avstriji, Franciji in na Madžarskem pa imajo na binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan.
Evangeličani binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dneva.
Prav tako so binkošti velik praznik pri pravoslavnih vernikih. Letos ga enako kot veliko noč obhajajo en teden pozneje kot katoliki in evangeličani.
