Piše: Jože Jan
V nedeljo, 3. oktobra je koroška pesnica in pisateljica Maja Haderlap prejela nagrado Christine Lavant. Nagrada, ki se deli od leta 2016, odlikuje pisatelje in pesnike, ki tako kot Christine Lavant, v svojem delu združujejo visoke estetske standarde s humanim odnosom. Prejšnji zmagovalci so bili Kathrin Schmidt, Bodo Hell, Klaus Merz, Angela Krauss in Judith Schalansky.
Lavreatki je na nedeljski prireditvi v radijski hiši Radiokulthurhaus na Dunaju nagrado izročil predsednik strokovne žirije in slavnostni govornik na prireditvi Klemens Renoldner. Žirija je ob utemeljitvi podeljene nagrade napisala: »Nagrada Christine Lavant 2021 se podeli eni najpomembnejših avstrijskih pisateljic. V štirih pesniških zbirkah, romanu, esejih in govorih se avtorica dotika tem, kot so meje, izguba doma, tujina, govori o izgubi jezika in iskanju novega, humanega reda. V središču je njen roman »Engel des Vergessens« (Angel pozabe), ki pripoveduje o slovensko-koroški družini. Roman, ki je bil preveden v številne jezike in je prejel več nagrad, poroča o odporu koroških Slovencev nacionalsocializmu in ponižanju, ki so mu bili (in včasih so še vedno) izpostavljeni avstrijski Slovenci. Delo avtorice Maje Haderlap prepriča s pesniško močjo, izrazito zgodovinsko zavestjo in pristnim pripovednim tonom. Maja Haderlap je zelo cenjen glas v intelektualnem življenju Avstrije«.
Maja Haderlap je bila rojena 8. marca 1961 v Železni Kapli/Bad Eisenkappel na avstrijskem Koroškem. Po maturi na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu je študirala gledališke vede in germanistiko na Univerzi na Dunaju. Med študijem je bila na gledališki praksi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in Cankarjevem domu v Ljubljani.
Doktorirala je leta 1989 s temo »Med kulturo in politiko. Slovenska gledališka dejavnost na Koroškem 1946-1976.
Od leta 1989 je predavala na Univerzi v Celovcu (Alpen-Adria). Med letoma 1992 in 2007 je bila zaposlena kot vodja dramaturgije v Mestnem gledališču v Celovcu. Od leta 2008 živi kot svobodna pisateljica v Celovcu.
Izbor literarnih del:
Objavlja liriko, prozo, eseje in prevode v slovenskih in nemških revijah.
- Žalik pesmi 1983
- Bajalice 1987
- Pesmi 1988
- Deček in sonce /Der Knabe und die Sonne, Zadruga Novi Matajur, Cividale und Klagenfurt, Koroška, Založba Drava 2000
- Med politiko in kulturo (2001)
- Das Stadttheater Klagenfurt 1992 bis 2007, Die Ära Dietmar Pflegerl, 2007
- Engel des Vergessens, roman (slov. prevod Angel pozabe 2012; ital. 2014, franc. 2015, angl. Angel of oblivion, 2016; avtobiografska družinska kronika treh generacij), Wallstein, Göttingen, 2011
- Langer Transit: Gedichte, 2014 (slov. prevod: Dolgo prehajanje, pesmi 2015)
Nagrade in priznanja:
- Nagrada Prešernovega sklada, 1989
- Hubert-Burda nagrada za liriko, 2004
- Avstrijska državna štipendija za literaturo, 2006/2007
- Projektna štipendija za literaturo, 2008/2009
- Državna štipendija za literaturo, 2009/2010
- Nagrada Ingeborg Bachmann za roman Engel des Vergessens, 2011
- Nagrada Bruno Kreisky za politično knjigo leta 2011
- avstrijska literarna nagrada Rauris za leto 2012 (podeljuje jo deželna vlada Salzburške)
- častni doktorat Alpsko-jadranske univerze v Celovcu (2012)
- Rizzijeva nagrada SPZ in ZSO, 2013
- Literarna nagrada Mira za leto 2014
- dopisna članica SAZU v razredu za umetnosti (2017)
- avstrijska državna nagrada za umetnost (2019)
