Piše: C.R.
Eno zadnjih del Gustava Klimta bo od 25. marca 2021 na ogled na posebni razstavi dunajskega muzeja Belvedere. Zaradi turbulentne zgodovine slike je Republika Avstrija za njeno izposojo morala lastniku zagotoviti imuniteto za čas trajanja razstave.
Kmalu po smrti največjega dunajskega secesijskega umetnika Gustava Klimta (1862 –1918) so v njegovem ateljeju posneli fotografijo, na kateri na slikarskem stojalu najdemo dve sliki. Ena je »Dama s pahljačo« in druga nedokončana »Nevesta«. Medtem ko je »Nevesta« že dolga leta na ogled v Muzeju Belvedere, pa je izposoja dela »Dama s pahljačo« velik dogodek. Delo namreč pomembno zaokroža predstavitev poslednjega življenjskega in ustvarjalnega obdobja velikega Gustava Klimta.
»Dama s pahljačo« s seboj nosi precej skrivnosti, tako glede upodobljene ženske kot potovanja same slike. Klimt je v svojih delih pogosto upodabljal dame iz visoke dunajske družbe, vendar je za to delo najverjetneje poziral neznan model. Po trenutno znanih raziskavah je sliko leta 1920 za zadnjo razstavo na Dunaju posodil industrialec Erwin Böhler. Nato je slika z družino Böhler odpotovala v Švico in se z zbirateljem Rudolfom Leopoldom v Avstrijo vrnila v 50. letih prejšnjega stoletja. V začetku devetdesetih se je slika pojavila v Združenih državah Amerike, kjer je bila prodana na dražbi. Avstrijska država je proti neznani osebi zaradi suma nezakonitega izvoza slike sprožila postopek, vendar trgovcev ni bilo mogoče izslediti in postopek je bil ustavljen. Trenutni lastnik s temi dogodki ni bil seznanjen. Da bi lahko glede na preteklost sliko prepeljali v Avstrijo, je Republika Avstrija za čas razstave lastniku podelila imuniteto.
Razstava, namenjena zadnjemu umetniškemu obdobju Gustava Klimta, bo na ogled v Muzeju Belvedere med 25. marcem 2021 in 13. februarjem 2022. Po prvem delu razstave, kjer bo poleg »Dame s pahljačo« moč videti tudi druga nedokončana dela, kot so »Nevesta«, »Adam in Eva« in »Dama v belem«, bo v začetku oktobra »Dama s pahljačo« postavljena še v razstavo, ki bo osvetlila vpliv japonske in kitajske umetnosti na Klimtova pozna dela.
Vir: Predstavništvo mesta Dunaj v Ljubljani
