Piše: Lea Kalc Furlanič
Slovenska javnost je od minule sobote bogatejša za nov dokumentarni film z naslovom Plečnikov skriti biser, posneli so ga v studiu Matjaža Feguša.
Enourni dokumentarec, bogat s pričevanji in strokovnimi utemeljitvami, pripoveduje zgodbo o Plečnikovi cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom, ki so jo po vojni, zato da bi na njenem mestu priredili 7. kongres Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) ter v nadaljevanju zgradili Gospodarsko razstavišče, porušili in nato dobesedno – prestavili, na Vodovodno cesto. “Gre za edinstveno zgodbo v slovenskem prostoru, ki me je osebno zelo pritegnila. Pobudo za njeno upodobitev na filmskem platnu je dal pater Andraž Arko, bežigrajski župnik, tudi producent in scenarist filma,” pojasnjuje režiser Matjaž Feguš.
V filmu spregovori veliko ljudi, ki jih na čas pred rušitvijo Plečnikove cerkve in na njeno selitev veže živ spomin. Pred njo je tam stala manjša cerkvica sv. Krištofa. Zaradi hitrega naseljevanja tega dela Ljubljane in zato ustanovitve nove župnije Bežigrad so ji na pobudo tedanjega župnika Kazimirja Zakrajška po načrtih znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika prizidali novo cerkev sv. Cirila in Metoda. Obe sta morali končati pod bagri. Navadni, a prizadevni ljudje, laiki in duhovniki, skupaj s povojnim župnikom patrom Krizologom Zajcem so uspeli prepričati oblast, da ohrani bežigrajsko Plečnikovo cerkev, tako da dovoli njeno selitev na novo lokacijo. “Navkljub povojnim političnim razmeram so bila namreč tudi med oblastmi nesoglasja, nekateri so se vendarle zavedali, da gre za neprecenljivo Plečnikovo umetnostno kulturno dediščino, ki jo je treba ohraniti,” še pove režiser. V filmu se tako razkrije skrivnost, koliko besede je pri tem imel predsednik KZJ Josip Broz Tito …
Film je nastajal dobri dve leti, premierno so ga predvajali minulo soboto v dvorani Urška na Gospodarskem razstavišču, v grobem na mestu, kjer je nekoč stala Plečnikova cerkev sv. Cirila in Metoda, zgrajena leta 1934. Poleg osnovne zgodbe film še oživlja zgodovinski spomin na Bežigrad pred drugo svetovno vojno, spregovori o Plečnikovih urbanističnih načrtih za to območje, kjer je predvideval gradnjo Hrama slave, velike nove stolne cerkve, ki bi služila tudi kot panteon pomembnih Slovencev. Med sogovorniki so poleg pričevalcev še strokovnjaki, kot akademik, literarni zgodovinar dr. Janko Kos, umetnostni zgodovinar dr. Peter Krečič, doktor kanonskega prava p. dr. Viktor Papež, arhitekt dr. Matija Suhadolc, zgodovinar Franci Lazarini in biblični teolog p. dr. Bernardin Sušnik. Igrajo pa Ivo Ban, Klara Kastelec, Matjaž Šporar, Andrija Lebar, Anton in Rozala Arko, Tino Mamić in drugi. Zaradi covidnih okoliščin točni datumi in kraji naslednjih projekcij še niso znani, nekaj izsledkov filma in fotografij s snemanja je objavljenih na spletni strani Feguš Film.
