Piše: C. R.
Na glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma (SKS) je pod okriljem Slovenske matice potekal pogovor ob novi esejistični zbirki Draga Jančarja Zakaj pisati. Knjiga je po avtorjevih besedah nadaljevanje esejev Duša Evrope, v njej pa opisuje družbene spremembe v Evropi, pri čemer je zlasti kritičen do t.i. kulturne tolerance, ki hromi umetnost.
Na vprašanje urednice in moderatorke pogovora Ignacije Fridl Jarc, če se je pri naslovu zbirke navezoval na filozofa Friedricha Hölderlina, ki se je nekoč vprašal, zakaj pisati v ubožnem času, je Jančar odvrnil, da je želel biti čim bolj sodoben, čas, v katerem smo danes, pa se mu ne zdi toliko ubožen kot površen.
Poudaril je, da se včasih od pisatelja pričakuje, da se bo bolj angažiral v političnih vprašanjih, vendar je naloga literature mnogo širša. Literatura, kot je poudaril, teži k etiki in estetiki in se ne pusti ujeti omejitvam. Literatura stopa čez robove, ruši tabuje in je včasih, kot je spomnil, označena celo za heretično.
Zato ga je pred leti šokirala odločitev, ki so jo sprejeli v Veliki Britaniji, kjer so v imenu politične korektnosti začeli čistiti odlomke klasičnih del, tudi Shakespeara, ki so iz današnjega vidika nestrpni oz. žaljivi do žensk, homoseksualcev, Judov in drugih manjših skupin. Spreminjanje klasik se mu zdi absurd, še več, spominja ga na čas t. i. inženirjev duš, kot je v Sovjetski zvezi umetnike poimenoval Stalin. Današnja t.i. politična korektnost po Jančarjevih besedah prihaja iz ZDA, ima pa elemente protestantskega puritizma in katoliškega klerikalizma, je dodal.
V enem izmed esejev piše tudi o razstavi Temna stran meseca II., s katero so želeli leta 1998 na kulturen način spregovoriti o danes po njegovem mnenju zlorabljeni besedi sprava. Kot je povedal, je bila stvar, ki so se je lotili sicer preveč optimistično, tedaj zanj končana. Zato odtlej stalno zagovarja tezo, da je “pisatelj, ki noče biti v območju politične agitacije”.
V esejih piše tudi o širših družbenih pojavih v Evropi, med drugim odpira vprašanje integracije Evrope, ki po njegovem mnenju “ni takšna, kot smo si jo predstavljali, da bo, ob padcu Berlinskega zidu”. Če je Berlin naredil integracijo, pa je Evropa še ni, meni Jančar. Po njegovih besedah bo integrirana takrat, ko bo v celoti sprejela družbeno-kulturno izkušnjo obojega, tako zahodnega in vzhodnega.
Drago Jančar (1948) je kot literat znan predvsem po romanih, novelah in dramatiki. Zadnja leta se glede družbenih razmer ni oglašal. Leta 2014 pa je ob odhodu Janeza Janše v zapor zapisal nekaj besed o kafkovskem procesu Patria. Znan je sicer po esejih, kot je denimo “Egiptovski lonci mesa” iz devetdesetih let.
