15.2 C
Ljubljana
sobota, 10 aprila, 2021

Dan spomina na žrtve holokavsta letos tudi poziv k zaščiti človekovih pravic

V nedeljo bo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan pred 74 leti so sovjetski vojaki osvobodili preživele v koncentracijskem taborišču Auschwitz. ZN letos ob dogodkih, ki se v spomin na žrtve nacističnega in fašističnega pomora po svetu in tudi v Sloveniji vrstijo že več dni, pozivajo k zaščiti človekovih pravic.

Združeni narodi so leta 2005 razglasili 27. januar za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, od leta 2008 ga obeležujemo tudi v Sloveniji.

V Auschwitzu je med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, Judov, pa tudi pripadnikov 26 drugih narodov, večinoma slovanskih, med njimi bilo tudi 1700 Slovencev.

V holokavstu je umrlo skupaj okoli šest milijonov Judov, pa tudi pet milijonov Slovanov, več sto tisoč Romov, več sto tisoč duševno in fizično prizadetih ter več tisoč homoseksualcev. V nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih 63.000 slovenskih internirancev. 12.000 se jih nikoli ni vrnilo.

Svetovna organizacija letos dejavnosti ob spominskem dnevu organizira pod naslovom Spomin na holokavst: Zahtevaj in zaščiti svoje človekove pravice.

Z njim želijo mlade spodbuditi, da jim holokavst služi kot lekcija, da ukrepajo proti diskriminaciji in da zaščitijo demokratične vrednote v svojih skupnostih, še posebej v času, ko neonacistične in druge skupine netijo porast antisemitizma in drugih oblik sovraštva.

Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, doktorica Maca Jogan, ki je bila tudi slavnostna govornica na eni izmed spominskih prireditev, ki v teh dneh potekajo po Sloveniji, je v pogovoru za STA ocenila, da je dan spomina na holokavst pri nas pomemben predvsem za to, da se konča izenačevanje storilcev zločinov s tistimi, ki so pod njimi trpeli in se uprli.

Kot je poudarila, se ta ločnica v Sloveniji zabrisuje že vse od 90. let minulega stoletja, in to s pomočjo “najrazličnejših kvazi zgodovinarjev in nato politikov”, ki v imenu strpnosti pozabljajo na konkretne storilce zločinov. “Mesto antisemitizma (z Judi kot tarčo) je v slovenskih razmerah v zadnjih skoraj treh desetletjih obstoja samostojne države prevzel antikomunizem (s partizani, ki so izenačeni z zločinci, kot tarčo),” poudarja Joganova.

V tej luči se ji zdi tudi razumljiv rezultat ta teden objavljene raziskave Eurobarometer, ki je pokazala, da v Sloveniji “le” 12 odstotkov vprašanih ocenjuje, da je antisemitizem problem, medtem ko je v EU takšnega mnenja polovica vprašanih državljanov.

Odgovor na nastalo stanje v Sloveniji je po besedah Joganove izobraževanje in spominjanje konkretnih žrtev, konkretnih storilcev in konkretnih okoliščin, v katerih je do zločinov holokavsta prišlo. “Te niso bile samo politične ali ideološke, temveč je bila v ozadju tudi velika industrija,” je izpostavila Joganova.

Pri tem je opozorila, da v izobraževanju obstaja nevarnost, da bi se, ko gre za holokavst, “vse skupaj skrčilo in se govorilo samo o trpljenju Judov in Romov”, kot se na primer v sosednji Italiji govor krči na zločine Nemcev nad Italijani.

Ob tem je Joganova izpostavila še, da obstaja niz indikatorjev, “ki kažejo, da si Izrael monopolizira pravico do spomina na holokavst, kar pa ni sprejemljivo, ker je bilo celotno gledano judovskih žrtev manj, kot je bilo vseh drugih skupaj”.

V Sloveniji v počastitev spomina na žrtve holokavsta in nacističnega preganjanja že vrsto let v januarju poteka projekt “Šoa – spominjamo se”. Gre za niz kulturnih, muzejskih, raziskovalnih in izobraževalnih dogodkov.

Pod okriljem tega projekta je potekala tudi nedeljska prireditev v ljubljanskem Kinu Šiška v organizaciji Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja v okviru ZZB za vrednote NOB Slovenije, na kateri je bila slavnostna govornica Joganova.

Predsednik republike Borut Pahor je bil slavnostni govornik na četrtkovi osrednji prireditvi v Sinagogi Maribor, na kateri je opozoril, da človeštvo ni nikoli tako zelo zdrsnilo z moralnih tečajev kot sredi prejšnjega stoletja, kar pa se je začelo z drobnimi nestrpnostmi. Prireditev s tradicionalnim branjem imen slovenskih žrtev holokavsta sta pripravila Judovski kulturni center Ljubljana in Mini teater.

Danes in v naslednjih dneh se bodo spominu na tamkajšnje Jude poklonili v Lendavi, prireditve pa bodo poleg Ljubljane in Maribora še v Murski Soboti, na Ptuju, v Kopru, Novi Gorici in po manjših krajih.

Dogodke ob dnevu spomina prirejajo tudi drugod, v nedeljo bo slovesnost na prizorišču nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz, ki leži na Poljskem. Ta država je sicer lani sprejela sporni zakon, ki kriminalizira navedbe o poljski odgovornosti za holokavst.

V Nemčiji se bo tamkajšnji parlament v četrtek poklonil žrtvam nacionalsocializma, je pa te dni tam prah dvigovala Alternativa za Nemčijo (AfD), ki tudi sicer pod vprašaj postavlja nemško obeleževanje spomina na holokavst.

Poslanci AfD so v sredo odkorakali iz bavarskega parlamenta, ker je nekdanja predsednica judovskega sveta Charlotte Knobloch v govoru ob dnevu spomina na holokavst to stranko označila kot antidemokratično. Zatem je sporočila, da je bila zaradi govora tarča groženj. V spominskem centru v nekdanjem koncentracijskem taborišču Buchenwald v Turingiji pa so članom AfD sporočili, da niso dobrodošli na današnji slovesnosti.

Zadnje novice

Sorodne vsebine