18.5 C
Ljubljana
ponedeljek, 4 julija, 2022

Aktivni državljan, priročnik za pot do boljše demokracije za vse, ki so kdaj čutili nemoč

Piše: C. R. 

Na predstavitvi knjige z naslovom Aktivni državljan, priročnik za pot do boljše demokracije, ki je potekala danes, sta sodelovala avtor dela Miha Burger in direktor Inštituta dr. Antona Korošca Primož Jelševar.

»Miha ni politik, niti novinar ampak dela kot oblikovalec v medijskem in političnem prostoru. Hkrati pa je že 30 let aktiven državljan, pravzaprav eden izmed najbolj aktivnih državljanov, kar jih poznam. Njegova aktivnost ni v smeri, da bi organiziral referendume, da bi lobiral pri poslancih ali da bi bil stric iz ozadja. To niti ni čisto pravo aktivno državljanstvo. On se je postavil nad klasično aktivnost in je o tem napisal knjigo. Že drugo. Prva s to tematiko je nastala leta 1995. Nosila je naslov, ki ga je vsak od nas že kdaj izrekel: Saj se itak ne da nič narediti. Pred kratkim pa je luč ugledalo nadaljevanje Aktivni državljan,« je avtorja predstavil Jelševar.

Izpostavil je tudi, da imajo politične stranke v Sloveniji in v tujini nizko stopnjo zaupanja, kar je v veliki meri povezano tudi z negativno kadrovsko selekcijo.

»Prav je, da dobijo priložnost izraziti svoje mnenje tudi tisti, ki niso, ker bodisi ne morejo ali ne želijo biti člani politične stranke,« je dejal in v nadaljevanju poudaril predvsem to, kaj aktivno državljanstvo v resnici ni: »Aktivno državljanstvo ni, ko organizacije in posamezniki financirani s političnim denarjem organizirajo proteste in referendume in druge politične aktivnosti. To je lahko seveda legitimno, če je izpeljano na legalen način. Ampak to ni Aktivno državljanstvo. Aktivno državljanstvo je, ko posameznik ali organizacija vidi, da se lahko neko področje boljše uredi in ima voljo, da to tudi stori«.

Precej kritično je Jelševar spregovoril tudi o dojemanju nevladnih organizacij: »Trenutno vodim INAK in Fundacijo svečka. Torej po definiciji dve nevladni organizaciji. Menim, da je politična vojna proti NVO-jem slaba. Slaba za levico, za desnico in za Slovenijo. Večina NVO-jev deluje pošteno in zasleduje svoje cilje, s tem pa bogatijo kulturno, glasbeno in tudi družbeno življenje. In večina teh NVO-jev nas davkoplačevalcev nič ne stane – to poslanstvo opravljajo brezplačno.

Kar pa je narobe, pa je to, da nekateri politiki ozek krog NVO-jev izkoriščajo za svoje politično delo. Denar pri tem ni ovira. Poznate kakšno kulturno društvo, ki ima letno bilanco nekaj milijonov evrov? Prosim, ne mečite vseh teh organizacij v isti koš, AMPAK s prstom PA pokažite na tiste, ki jim na račun letno priletijo milijoni. In se vprašajte čigav je ta denar, čemu je namenjen in kako je lahko to legalno? Aktivni državljani – vi pa predlagajte kako to področje urediti. Verjamem, da ga boste uredili bolje, kot katerakoli politika.«

Knjigo je Jelševar ob koncu predstavitve knjigo priporočil vsem, ki so se pripravljeni sodelovati pri ustvarjanju lepše prihodnosti, na drugi strani pa tudi vsem odločevalcem, »da bodo vedeli, o čem govorijo«.

Aktivno državljanstvo kot neposredna demokracija

Avtor knjige Miha Burger verjame, da demokracija, tako kot je zapisano v 3. členu Ustave RS, sestoji iz dveh delov: iz posredne in neposredne demokracije. Pojem aktivnega državljanstva, o katerem knjiga govori, je del neposredne demokracije.

Za Burgerja je to že druga knjiga s tematiko aktivnega državljanstva. Leta 1995 je izdal knjigo Saj se itak ne da nič narediti s podnaslovom Priročnik za tiste, ki želijo premagati ta stavek. Izboril si je tudi, da je lahko idejo aktivnega državljanstva preizkušal vrsto let sredi parlamentarne zgradbe – tako v okviru Državnega zbora RS v letih 1997–2000 kot tudi kasneje še večkrat v okviru Državnega sveta RS. In v vseh teh letih je ugotovil, da smo žal še vedno daleč od vklopitve moči argumenta v sistem upravljanja z družbo, v sistem odločanja.

Da pa bo aktivno državljanstvo lahko v polnosti živelo, bo treba sprejeti zakon o objektivizaciji oziroma Zakon o aktivnem državljanu, ki bo izvoljene predstavnike ljudstva in upravljavce državnih institucij stalno prisiljeval, da to počno odgovorno, po jasnih in javnih kriterijih, z jasno postavljeno stimulacijo in odgovornostjo. V priročniku je tudi predstavljen predlog tega zakona, pri katerem ima ključno vlogo argumentacija. »Tak zakon bi uredil vlogo aktivnega državljana in položaj nevladnih organizacij na drugi strani,« je pojasnil.

Kdo je lahko aktivni državljan?

»Skoraj vsak, prav gotovo večina državljanov, je že kdaj začutil jezo ali vsaj nejevoljo nad (ne)reševanjem kakšnega javnega problema in je bil prepričan, da pozna boljšo ali pravičnejšo rešitev. Temu pripomoči se da tudi kot Aktivni državljan. Ne samo z glasovanjem na volitvah enkrat na štiri leta in ne samo z vsesplošnim referendumom, ki ogromno stane in je večinoma že v osnovi odvisen le od političnih strank. Še manj pa z uličnimi protesti, ki so tudi večinoma manipulativno vodeni,« je pojasnil Burger.

Aktivni državljan je lahko vsak državljan, ki se aktivno udeleži kakšne institucionalizirane oblike izražanja volje ali mnenja ali glasu državljana (institucionalizirane pomeni, da jo izvaja javna institucija po formalni, to je, zakonsko zapisani obliki). Tako s svojim glasom ZA ali PROTI, oziroma javno izraženim mnenjem ali predlogom pripomore, da se javni problem rešuje bolj v tisti smeri, kot on želi. »Ko željeno dosežejo, gre vsak po svoje, vsak je samostojen.«

»Ker pa so te institucionalizirane oblike pri nas še precej nerazvite (na primer spletna stran »predlagam.vladi.si« in še nekaj podobnih poskusov Državnega sveta RS), pa tudi zato, ker nimamo nobene zakonske podlage, na kak način naj bi se glas aktivnega državljana upošteval, je v tem trenutku pomembno, da državljani na prihodnjih volitvah podprejo tisti politični subjekt, ki se je zavezal postaviti delujoče in zavezujoče oblike izražanja volje Aktivnih državljanov!,« je pojasnil Burger in poudaril, da je tak političen subjekt sam prepoznav v gibanju Povežimo Slovenijo, zato bo tudi kandidiral na listi PoS.

Komu je namenjena ta knjiga oziroma koga nagovarja?

Nagovarja vsakega državljana, ki je že kdaj začutil željo, da poda svoje mnenje, svoj glas glede kakšnega pomembnega javnega problema in je pri tem ugotovil, da so samo volitve po eni strani ali pa vsesplošni ljudski referendum po drugi strani, enostavno premalo, da uresniči to svojo željo.

Nagovarja tudi odločevalce, zmagovalce volitve, da jih morda prepriča, da bo zanje dobro in koristno, če bo podprli idejo oz. predlog za uzakonitev načinov in metod sodelovanja Aktivnih državljanov. »Doslej so odločevalci žal prižigali rdečo lučko, ko so začutili, da argumentacija pelje stran od njihove vizije,« je dejal Burger.

Poleg odločevalcev so tudi mediji tisti, ki lahko nudijo platforme za izmenjavo mnenj. Oblika aktivnega državljanstva je tudi npr. pisanje pisem bralcev, sodelovanje v forumih in podobno, je pojasnil Burger. En izmed takih primerov je bil eksperiment časopisa INAK-a Slovenec, ki ga je vodil Miha Burger, povezan z zakonom o javnem naročanju.

In nenazadnje priročnik nagovarja tudi državljana, nekoga, ki bi delo Mihe Burgerja v neki obliki nadaljeval.

Za vse te je priročnik Mihe Burgerja oporna točka. »Ta priročnik, vsaj upam, je lahko v pomoč za korak naprej k učinkovitejšemu nadzoru oblasti s strani aktivnega državljana,« je zapisal Miha Burger.

Delo se pomenljivo zaključi s stavkom: »Druge ni, poskušati je treba. Konca ni in ga ne bo«.

Knjiga Aktivni državljan, priročnik za pot do boljše demokracije bo na voljo v knjigarnah od 1. marca naprej, naročiti pa jo je mogoče tudi na spletni strani knjigarne in založbe Primus.

Sorodne vsebine