Piše: C. R.
Počasi se zaključuje 2. Dan slovenskega lesarstva – osrednji nacionalni strokovni dogodek slovenske lesne industrije, ki poteka v Cankarjevem domu in Na strokovnih predavanjih domačih in tujih strokovnjakov so bili predstavljeni globalni, evropski in tudi regionalni trendi ter izzivi lesne industrije ter pohištvenega sektorja, pa tudi številne priložnosti, ki jih prinašata zeleni dogovor in načrt za okrevanje in odpornost. V času dogodka so potekala tudi mednarodna virtualna poslovna srečanja lesarskih podjetij in prireditev pa se bo sklenila s slavnostno razglasitvijo prejemnikov nacionalne nagrade in priznanja za lesarski presežek leta.
Namen dogodka, ki sta ga organizirala SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za lesarstvo, je bil predstaviti ključne izzive in priložnosti lesno-predelovalne panoge, ki jo čakajo pri prehodu v ogljično nevtralno in digitalizirano družbo ter opozoriti na pomen lesa pri blaženju podnebnih sprememb.
Uvodoma je udeležence pozdravil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Izpostavil je pomen lesne industrije za razvoj samooskrbnega in krožnega gospodarstva, regionalni razvoj in ustvarjanje novih zelenih delovnih mest. »Opozorila o podnebnih spremembah so vse glasnejša. K prestrukturiranju gospodarstva v smeri trajnostnega razvoja nas priganjajo tudi cene emisijskih kuponov, ki vse bolj rastejo. Pomen lesne industrije je tako zaradi okoljskih učinkov toliko večji,« je opozoril. Omenil je tudi vrzel zaradi premajhne količine doma predelanega lesa in izvoza. »Ugotavljamo, da bi se s predelavo treh in ne zgolj dveh milijonov m3 lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo do leta 2030 BDP povečal za šest odstotkov,« je povedal, za kar pa bodo potrebne investicije v lesno industrijo in sredstva iz evropskih virov. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter nove finančne perspektive zato pričakujejo novih 67 mio € za lesno predelovalno industrijo.
Prisotne je nagovoril tudi Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo. Navedel je promocijske in druge aktivnosti za podporo lesne industrije, ki jih izvaja direktorat ter nekaj ključnih nedavnih dosežkov. »Pomemben napredek smo uspeli doseči pri spremembi Uredbe o zelenem javnem naročanju, tako da bo za vse stavbe splošnega družbenega pomena (javne stavbe) obvezna vgradnja 30 odstotkov lesa,« je povedal. Pripomnil je, da ministrstvo podpira predvsem izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki prinašajo največ pozitivnih učinkov ter spodbuja domače in tuje investitorje pri uresničevanju projektov na področju predelave lesa
Dr. Tomaž Kostanjevec, direktor SPIRIT Slovenija pa je izpostavil, da v zadnjih letih slovenska lesna industrija, skupaj s pohištveno, beleži pozitivne trende, kar ima številne multiplikativne učinke, saj so nanjo vezane tudi druge panoge. »Njen razvoj na različne načine spodbuja tudi država tako z dodeljevanjem povratnih in nepovratnih sredstev, kot tudi z regionalnimi in nacionalnimi ukrepi, ki bodo imeli pozitiven učinek na razvoj slovenskih regij.« Izpostavil je, da bo agencija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost podjetjem iz lesnopredelovalne panoge ponudila tudi številne finančne ukrepe. »Trenutna predvidena višina nepovratnih sredstev, ki jih bomo imeli na agenciji na voljo za sofinanciranje projektov s področja krožnega gospodarstva, dviga produktivnosti ter razvoja, raziskav in inovacij ter je 188,5 milijonov evrov.«
Poslovanje lesne in pohištvene panoge v lanskem letu in izzive, ki jo čakajo v prihodnosti, je predstavil Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije in koordinator Stebra LES v SRIPu Pametne stavbe in dom z lesno verigo. »Stanje lesnopredelovalne panoge je kljub epidemiji še vedno solidno. Po prvih podatkih je lani dobiček narasel na skoraj 60 milijonov evrov, promet je že dosegel predkrizno raven, dodana vrednost je narasla nad 40.000 evrov. Je pa panoga medtem izgubila okoli 500 zaposlenih.« V panogi se največ pozornosti posveča razvojnim dejavnostim, pa tudi posodabljanju in širitvi proizvodnih zmogljivosti. »Res pa je, da imamo v zadnjih mesecih v panogi tudi velike težave pri oskrbi z lesom iglavcev in z nekaterimi lesenimi polizdelki, kar podaljšuje dobavne roke, težave pa nam povzročajo tudi podražitve materialov.«
Uvodni del je zaključil Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice, ki je orisal prizadevanja za izboljšanje položaja lesnopredelovalne panoge in pogojev za poslovanje obrtnikov in podjetij iz te panoge. »Zasebni lastniki imajo v lasti 76 odstotkov slovenskih gozdov. V lasti lokalnih skupnosti so trije odstotki gozdov, medtem ko je v državni lasti 21 odstotkov gozdov. Kljub obilju lesne mase, pa imajo naši člani, teh je več kot 2000, še vedno težave pri nabavi surovine. Veliko smo pričakovali od spremembe gospodarjenja z državnimi gozdovi, a žal na tem področju ni bilo večjih premikov.« Prepričan je, da bi lahko z vzpostavljanjem pogojev za trajnostni, zeleni preboj izkoristili primerjalno prednost Slovenije, ki jo predstavlja les in vrnili lesni industriji mesto, ki ga je imela pred 20 leti, ko še nismo govorili o zeleni ekonomiji. »Naš cilj mora biti izvažati izdelke in polizdelke, ne pa hlodovine,« je zaključil.
Sledila je novinarska konferenca, na kateri so RANC, DR. Kostanjevec, Milavec in Meh osvetlili stanje slovenske lesne industrije, se dotaknili tudi vpliva epidemije nanjo, ter nakazali tudi priložnosti za njen nadaljnji razvoj in predstavili predloge za lažje poslovanje obrtnikov in podjetij, ki delujejo v tej panogi.
V nadaljevanju je v uvodnem predavanju Paul Brannen iz Evropske konfederacije lesnopredelovalne industrije predstavil perspektive in izzive evropske lesne industrije v luči novega evropskega Bauhausa, Gabriella Kemendi, predstavnica Konfederacije evropske pohištvene industrije pa ključne izzive evropskega pohištvenega sektorja s poudarkom na krožnem gospodarstvu, trajnostnih izdelkih in odgovornosti proizvajalcev. Elvi Rwankuba iz Deloitte Svetovanje pa je predstavil izsledke študije podnebnega svežnja »Fit for 55« – Potenciali izrabe naravnih virov pri doseganju podnebnih ciljev.
Na okrogli mizi o priložnostih lesne industrije so si udeleženci lahko ustvarili celovito sliko o možnostih nadaljnjega razvoja slovenskega lesarstva in z njim povezanih panog. Na njej so sodelovali predstavniki ministrstev (Danilo Anton Ranc, generalni direktor direktorata za lesarstvo na MGRT, dr. Metka Gorišek, državna sekretarka MOP, Anton Harej, državni sekretar MKGP) in gospodarstva (predstavnika podjetja Jelovica d.o.o. in Stilles d.o.o.). Razpravljali so o priložnostih lesne industrije, o pomenu Evropskega zelena dogovora in Načrta za okrevanje in odpornost zanjo, ter kaj lahko pričakujemo od zakonodajnega svežnja Fit for 55. Dotaknili so se tudi uredbe LULUCF, sprememb, ki jih prinaša COVID in zavedanja kupcev o zelenih izdelkih.
Udeleženci dogodka so v popoldanskem delu lahko prisluhnili dvema sklopoma predavanj, in sicer na temo pohištva in lesene gradnje. Vsebine so obsegale od finančnih spodbud in menedžmenta lesnih podjetij do oblikovanja, razvoja lesnih kompozitov in požarne varnosti lesenih stavb. Predstavljene so bile tudi finančne spodbude in številni primeri dobrih praks v Sloveniji. Vzporedno so se na spletu odvijala predavanja za člane sekcije lesnih strok pri OZS ter mednarodna srečanja med podjetji s področja pohištva, lesene gradnje in opreme.
Dogodek bo zaključila slavnostna podelitev nacionalnih priznanj in nagrad za Lesarski presežek leta 2021, ki bodo letos podeljene prvič.
Zaradi ugodnejših epidemioloških razmer in ob upoštevanju vseh veljavnih ukrepov je dogodek potekal v živo, posnetek pa bo naknadno objavljen na spletu.
Vir: SPIRIT Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
