13.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 26 septembra, 2022

Znova se odpira perspektiva boja »svobodnega sveta« proti »cesarstvu zla«

Piše: Goran Andrijanić

Še preden je Air Force One 25. marca z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom pristal na letališču Rzeszow, je bil prihod prvega človeka države, ki je še vedno največja svetovna sila, opisan kot »zgodovinski«.

Dvodnevni obisk vodje Bele hiše pri najpomembnejši Natovi zaveznici na vzhodni meji se je zgodil v zgodovinsko zahtevnem času. Seveda je to naredila ruska agresija v Ukrajini, ki je svet vsekakor popeljala v novo, nestabilno obdobje definiranja novih geopolitičnih razmer.

Na Poljskem, državi na negotovi meji zahoda in vzhoda ter z zgodovino velikega trpljenja, je negotovost, ki jo prinaša nova geopolitična ureditev, še posebej močna. Možnost (upajmo da čedalje manjša), da imajo na svoji vzhodni meji namesto svobodne in demokratične Ukrajine poleg Belorusije še eno državo, ki je tako ali drugače pod nadzorom Kremlja, seveda skrbi Poljake. Poleg tega se že dolgo zavedajo, kaj je dobršen del Zahoda spoznal šele pred kratkim. Režim Vladimirja Putina lahko ustavi le vojaška ali politična sila, edini jezik, ki ga resnično spoštuje.

Zato je bila Poljska v zadnjih tednih glavna glavna zaveznica Ukrajine v Evropski uniji. Njen diplomatski in humanitarni angažma (ta čas na Poljskem živi 2 milijona beguncev iz Ukrajine) je nedvomno pomagal usmerjati vojno v pozitivno smer.

Bidnov prihod v tistem trenutku je imel za Poljake dve pomembni razsežnosti. Prva je, da je bil jasen znak podpore Poljski, njeni najpomembnejši zgodovinski zaveznici. Druga, povezana s prvo, je,

da so poleg simbolnih znakov pričakovali tudi konkretne izraze te podpore. Ti so predvsem povezani z jasnimi zagotovili o povečanju navzočnosti ameriških čet na Poljskem.

Bidnova srečanja z ameriškimi vojaki, nameščenimi v Rzeszowu, ukrajinskimi begunci v Varšavi in tista s poljskimi uradniki so bila pomembna. Vendar je bil čustveni vrhunec njegovega obiska govor, ki ga je imel v soboto, 26. marca, popoldne.

Kraj govora, Kraljeva palača v Varšavi, je bila polna simbolike. Stavba, ki so jo nacisti leta 1944 zravnali s tlemi, nato pa jo Poljaki dobesedno dvignili iz pepela, je bila idealno mesto za govor, ki naj bi posredoval sporočila o pomenu boja za svobodo in pravičnost.

»Ne boj se,« je svoj govor začel Biden in citiral sv. Janeza Pavla II., nato pa omenil gibanje Solidarnost. Ti dve referenci, ki jih je uporabil, sta pokazali, da razume kulturo, v katero je prišel, in mesto, ki ga ima v njej vrednost svobode.

V nizu sporočil, ki so sledila, so bila najpomembnejša tista, s katerimi je Biden Putinu povedal, da je agresija na Ukrajino začetek konca njegovega režima in da so ZDA pripravljene braniti vsak centimeter ozemlja, ki pripada Natu.

Hkrati so Ukrajincem povedali, da so ZDA z njimi, a da tja ne bodo poslali svojih vojakov. To je realnost, ki se je moramo vsi zavedati.

Kasnejše analize govora so ne brez razočaranja pokazale, da še vedno manjkajo konkretna jamstva za varnost Poljske, ki so jih ljudje pričakovali v govoru. Povečanje števila vojakov na Natovi vzhodni meji in ustvarjanje stalnih oporišč v njihovi državi je minimum, ki ga Poljaki pričakujejo. Menijo, da bo ta minimum verjetno dosežen na naslednjem vrhu Nata, ki bo junija v Maridu.

Konkretne odločitve so bile morda za nekaj časa odložene, a že zdaj je jasno, da je Bidnovo bivanje na Poljskem potrdilo, da Washington v Varšavi še naprej vidi enega svojih glavnih strateških zaveznikov v Evropi. In tako bo ostalo ne glede na to, kdo sedi v Beli hiši.

George Friedman, eden najvidnejših ameriških geoanalitikov in direktor Geopolitical Futures Institute, je v nedavnem intervjuju za poljske medije dejal, da je Washington po zadnjih dogodkih spoznal, da ne more več računati na Nemčijo, ki je bila njihova »namestnica« v Evropi več let. Zdaj, nadaljuje Friedman, bosta to vlogo prevzeli Velika Britanija in Poljska.

Pred našimi očmi se znova odpira perspektiva boja »svobodnega sveta« proti »carstvu zla«. Jasno je, da bo Varšava eden najpomembnejših igralcev v tem boju.

To je glavno sporočilo obiska ameriškega predsednika na Poljskem.

 

Goran Andrijanić je hrvaški novinar in publicist, ki živi na Poljskem.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine