Piše: Jože Biščak
Vse bolj kaže, da smo imeli tisti, ki smo opozarjali, da zakon o digitalnih storitvah (DSA) pomeni cenzuro in nadzor nad državljani, prav.
Trenje med omrežjem X in Evropsko komisijo traja, odkar je platformo prevzel milijarder Elon Musk. Jasno je povedal, da ne bo nobene cenzure več, da bo lahko vsakdo izrazil svoje mnenje in širil lastna prepričanja. Vendar zadnji spor med njim in bruseljskimi birokrati ni toliko zaradi svobode govora v abstraktnem smislu kot zaradi tega, katere ideje in zapisi so sprejemljivi ter kateri niso oziroma katere je treba sankcionirati. Tako Musk kot komisija veliko govorita o svobodi, a jo različno razumeta: medtem ko prvi kot libertarec razume svobodo govora kot absolutno človekovo pravico, jo druga stran razume kot omejeno (z DSA).
Spor med omrežjem X in Evropsko komisijo je zadnji vrh dosegel v začetku decembra, ko so neizvoljeni uradniki zaradi domnevnih kršitev DSA Musku naložili kazen v višini 120 milijonov evrov. Bruselj obtožuje platformo, da »modre kljukice«, ki so simbol transparentnih uporabniških računov, podeljuje brez natančnega preverjanja; da »odobrenim raziskovalcem« onemogoča dostop do podatkov in da oglaševalski arhiv ni pregleden. Povedano drugače. Omrežje in Musk se nista vedla tako, kot je zahtevala Evropska komisija, ki je očitno vajena, da jo vsi poslušajo in brezpogojno ubogajo (nekaj časa so morale biti celo kumare strogo ravne, ker so tako rekli v Bruslju). Da bi spametovali X, so ga denarno kaznovali. Resnici na ljubo kazen pomeni okoli 0,03 odstotka premoženja Elona Muska, ki se je takoj jezno odzval, da ne gre za denar (ki bi ga z lahkoto odštel), ampak za načelnost. »Evropsko unijo bi bilo treba ukiniti in državam vrniti suverenost, da bi lahko vlade bolje zastopale svoje državljane,« je zapisal.
Ima prav, ima presneto prav. Enako misli vse več prebivalcev držav EU. Mogoče ne toliko, da bi bilo treba unijo ukiniti, ker je sam koncept dober, saj je predvideval prost pretok blaga in storitev (zaradi tega se je pridružila tudi Slovenija), bolj zato, ker Bruselj dobesedno krči suverenost nacionalnih držav, Evropska komisija z Ursulo von der Leyen pa se predstavlja kot nadnacionalna vlada, ki lahko ljudem ukazuje, karkoli si zamisli. In če jo katera država ne uboga, jo kaznuje. Celo ustave posameznih držav so postale popolnoma brez pomena, ker evropske institucije trdijo, da so njihovi akti in odredbe nad ustavami nacionalnih držav. Ker se Evropejci vse bolj in vse glasneje pritožujejo nad tako prisvojeno močjo Bruslja, pri čemer družbena omrežja (še posebej X) igrajo najbolj pomembno vlogo pri širjenju suverenističnih idej, je jasno, da so svobodne spletne platforme postale trn v peti evropski birokraciji. Nad svobodnimi razpravami, ki jih Muskovo omrežje omogoča, nimajo nadzora. Zato sta obtožbi zaradi modrih kljukic in oglaševalskega arhiva le pesek v oči, da bi prikrili tretjo obtožbo zoper X: onemogočanje dostopa (evropskim) »raziskovalcem« do podatkov. Pravzaprav si želijo dostopa do algoritmov, kjer bi lahko določili teme, ki jih bo algoritem potiskal v ospredje, hkrati pa zatirali teme in mnenja, ki niso všeč Bruslju. Birokrati želijo nadzor nad svobodnimi razpravami uporabnikov na omrežju X. Tega pa Elon Musk ne želi in po vsej verjetnosti ne bo popustil, ker za njim stoji tudi Trumpova administracija. Komisija mu je sicer dala pol leta časa, da izpolni njene zahteve, drugače bo omrežje deležno nadaljnjih (višjih) kazni.
Vodstvo EU ima za zdaj v rokah sicer še vse vzvode moči, toda nezadovoljstvo Evropejcev, ki se vse bolj zavedajo, da so jih politične elite zavedle (od nenadzorovanega priseljevanja do uničujoče zelene agende), narašča. Upajmo, da Bruselj v svojimi politikami ne bo več dolgo vzdržal in da se ljudem povrne svoboda.
