Iz ameriškega parlamentarizma nam je znano pravilo, da ima novi predsednik 100 dni novinarskega miru (first hundred days). Teh prvih sto dni začetka mandata, novinarji in javnost predsednika nekako pustijo pri miru z ciljem, da lahko predsednik kar najbolj uspešno začne z delom.
To nenapisano pravilo poznajo v vseh parlamentarnih demokracijah, Izjema je očitno Slovenija. Upam se trditi, da nobena vlada, ki je na novo nastopila mandat (tudi tista DEMOS-ova ne), ni bila sprejeta v dominantnih medijih tako sovražno, kot je bila sprejeta aktualna vlada. Aktualno vlado, ki se je takoj morala spoprijeti z novodobno kugo 21. stoletja, Covid19. so novinarji pričakovali na nož. Dnevno se ji podtika naravnost neverjetne stvari.
Na tem mestu res nima smisla razglabljati, kaj bi morala storiti prejšnja, Šarčeva vlada, da bi morda, bilo spopadanje s tako agresivnim virusom kot smo mu sedaj priča, lažje. Nima smisla razpredati kaj je vodilo prejšnjo vlado, da je tik pred izbruhom pandemije pri nas, Kitajski (državi, ki je, s svojim začetnim molčanjem, v marsičem kriva, da se je virus tako razširil po svetu), podarila skoraj celotno zalogo zaščitnih mask. Nima smisla razpredati, da gre pri tem, ko popolnoma izprazniš skladišča s prepotrebno zaščitno opremo ne, da bi imel prej zagotovljeno novo, pravzaprav za diverzijo, s katero se je ogrozil celoten slovenski narod. Ta trenutek so to brezplodne debate, ki dejansko ne bodo pripeljale nikamor.
Namesto, da bi se v teh težkih trenutkih poenotili in vsi, vključno z novinarji, pomagali reševati stanje v kakršnem smo, se je po aktualni vladi »vsulo« iz vseh strani. Vsak dobronamerni ukrep, ki je namenjen preprečevanju grozeče apokalipse, je s strani dominantnih medijev in nekaterih novinarjev, ki pravzaprav s svojimi dejanji potrjujejo, da so še vedno družbenopolitični delavci in ne in ne iskalci resnice, kritični opazovalci družbene stvarnosti, razglašen za napad na demokracijo, za kršitev človekovih pravic itd.. Da ne bo pomote, nič ni narobe, če so novinarji kritični do oblasti oziroma, da vsakokratni oblasti gledajo pod prste in opozarjajo na njene napake, toda ali lahko nekatere prispevke v elektronskih medijih, twiter profilih novinarjev,resnično lahko razumemo, kot kritično opazovanje družbene stvarnosti?
Kako se lahko npr. odločitev vlade, da bo pomagale upokojencem z najnižjimi pokojninami z enkratnim dodatkom, razglasi za cenen populizem? Taki zapisi prihajajo izpod peresa novinarke Dnevnika, ki se je ob izbruhu t.i. Iranske afere, javno izjasnila, da raziskovanje tega ni naloga novinarjev, pač pa drugih organov (citiram po spominu). Ali dotična gospa res ne ve kaj je naloga novinarjev in navsezadnje ali je dotični novinarki sovraštvo do aktualne oblasti, popolnoma zamračilo um?
Poglejmo še primer štirih gospodov, med katerimi je razvpit novinar, ki sami sebe imenujejo intelektualci. Vlagajo kazensko ovadbo proti t.i. Kriznemu štabu (le-ta je sedaj že razpuščen), zaradi t.i. spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. vse to omenjeni intelektualci uzrejo v kratkem, šaljivem twitu, ki na svoj način opozarja na njihov marksistično leninistični pogled na svet. Ali je med njimi kak nekdanji sodelavec UDBE, na tem mestu ne bom ugibal.
Nekaj še bolj grotesknega in popolnoma skregano s stroko si je v Mladini, privoščil v.d direktorja NIJZ Ivan Eržen, ki je najnovejše vladne ukrepe razglasil za nepotrebne. Razkuževanje hodnikov in stopnišč v javnih stanovanjskih stavbah, po mnenju Eržena ni potrebno. Prav tako je po Erženu, popolnoma nesmiselno omejitev gibanja državljanov. Le to naj bi bil popolnoma nepotreben ukrep, ki ga je vlada sprejela zgolj »zaradi nekaj neodgovornih posameznikov«.
Gospod Eržen je očitno, lep sobotni dan (28.03.), ko se je dogajala prava selitev naroda na obalo in na druge slovenske turistične destinacije, prespal. Eržen je očitno tudi preslišal javni apel nekaterih županov, ki so od vlade zahtevali ukrepanje. In navsezadnje Ivan Eržen je popolnoma spregledal in preslišal tudi mnenje stroke. Dotični gospod je navsezadnje tudi przrl, da gre pri teh ukrepih, pravzaprav za kopijo ukrepov, ki so jih predhodno že sprejele države, ki so se najbolj uspešno spopadle s tem smrtonosnim virusom (npr. Singapur). Le kako je gospod to lahko spregledal, saj bi na položaju kot ga zaseda, pravzaprav v okviru svoje službe, moral te stvari v tujini pozorno spremljati in analizirati? In o tem seveda primerno obveščati javnost.
Vsakdo ima pravico do svojega mnenja, tudi strokovnega, toda ali gre pri Erženu res za strokovno mnenje, ki ga je moral zaupati novinarjem Mladine? Ali ne gre pri njegovih besedah, ki jih morda lahko tudi povežemo s popolnoma zgrešenim ukrepanjem odstavljene direktorice NIJZ, v času, ko je v sosednji Italiji smrtonosni virus, zahteval na stotine življenj za kaj drugega? Ali gre pri obeh res zgolj za popolnoma zgrešene strokovne ocene? Ni odveč pripomniti tudi, da se je na mnenje NIJZ večkrat skliceval tudi župan Jankovič. Naključno?
Menim, da ne. Verjetno bom razglašen za paranoika, verjetno mi bo kdo pripisal tudi, da sem pristaš teorije zarote, toda ne morem si kaj, da ne bi pomislil, da gre pri ravnanju nekaterih vendarle , za namerno sabotažo. Zakaj? Ali ne gre tu za del širšega načrta, kako ustvariti primerne razmere (kaos kot smo ga priča v Italiji), da bi se potem lažje zrušilo obstoječo vlado?
Ne pozabimo na čas t.i. druge Janševe vlade. Takrat so se nenadoma začeli orkestrirani napadi na vlado po raznih medijih. Razglašalo se je, da je v Sloveniji, zaradi ravnanja vlade, izbruhnila lakota. Na javni televiziji smo lahko videli osebo s popačeno sliko in tonom, ki naj bi bil otrok. Ta oseba je v kamero zakrita razlagala, da ker nima hrane in ker je lačna, si lakoto teši z vodo. Da o takratnih medijskih nastopih ge. Anite Ogulin, niti ne pišem. Potem, ko je bila javnost ustrezno »preparirana« so nato sledile t.i. »ljudske vstaje« za katere danes vemo, da so bile dirigirane z rdečo dirigentsko paličico malega moža iz Murgel…
Ali se scenarij vendarle ne ponavlja? Več kot očitno je, da se nekateri nikoli ne bodo sprijaznili z izgubo oblasti. Oblast po mnenju teh, je očitno rezervirana zgolj zanje. V demokracijah je menjava oblasti nekaj najbolj normalnega, toda pri nas smo še daleč od normalne demokracije. Ali pri napačnih in zapoznelih odločitvah nekaterih ključnih deležnikov, še pred nastopom nove vlade, vendarle ni šlo za načrtno sabotažo s ciljem, da bi postala pandemija v času nove vlade, popolnoma neobvladljiva in bi na ta način novi vladi lahko očitali nesposobnost iz nato tako zrevoltirano ljudstvo, zopet pozvati na ulice? Ali pri brezumnih napadih nekaterih novinarjev, ki vsak vladni ukrep, razglasijo za napad na demokracijo, ne gre za ravnanje s tem ciljem?
Nekaj podobnega se že napoveduje. Nazadnje je ulico napovedal nekdanji tajnik SD, Jauševec. Bomo videli. Verjamem pa , da tokrat ljudstvo« ne bo nasedlo. Večina dobronamernih ljudi,vendarle vidi, da vlada, ki je podedovala ekstremne razmere, razmere v katerih se ni znašla še nobena slovenska vlada do sedaj, poskuša reševati stvari. Na pravi način!
Radovan Cerjak
